Sodnica Irena Škulj Gradišar je danes oprostila 29-letnega srbsko-francoskega državljana Djordja Vostinića, za katerega je tožilstvo sicer še vedno prepričano, da je eden od štirih, ki so februarja 2016 oropali ljubljansko draguljarno Malalan. »Res ga najdena sled povezuje s krajem kaznivega dejanja, kar je močan posredni dokaz. A po moje ne zadošča za standard zunaj razumnega dvoma,« je izjavila in Vostinića izpustila iz pripora. Stroške kazenskega postopka, tudi zagovornice Anke Kozamernik, bodo tako poplačali iz proračunske malhe. Tožilka Helena Zobec Dolanc je že napovedala pritožbo.
Ona je bil on?
Roparji so v draguljarno na Mestnem trgu vstopili deževnega 3. januarja ob 11.32. Najprej je prišla vitka ženska z belo poltjo in črnim pažem. Prav nič ni bila videti sumljiva: ko je prišla na suho, je zaprla dežnik, v rokah je imela mobilni telefon. Potem je nenadoma odrinila prodajalko, v predprostor je vstopil še moški, ki je med vrata podstavil desko in dežnik, da se ne bi samodejno zaprla. Kot zadnji je pritekel še en v črno oblečen neznanec. Prva dva roparja sta nemudoma vsak s svojim kladivom začela razbijati vitrine, tretji pa je prestrašeni prodajalki, ki je zakričala in za trenutek pomislila na pobeg, zagrozil s pištolo. Draguljarno so na koncu zapustili z 78 dragocenimi urami, vrednimi skoraj 449.000 evrov. V beg so se najprej pognali s kolesi – neustrašni zlatarski pomočnik jim je sledil in bi enega celo ujel, če ga ne bi ustrelil v nogo. Potem so na Grudnovem nabrežju sedli v ukradeno toyoto RAV, v kateri jih je čakal pajdaš in ki so jo pozneje policisti našli zapuščeno v Vodicah.
»Rop je bil profesionalno izveden, trajal je okoli pet minut,« je danes dejala Škulj-Gradišarjeva in dodala, da se je ob hitrem posredovanju mimoidočih in kasneje reševalcev za zlatarskega pomočnika vse srečno izšlo. Ker so bili storilci maskirani, nosili so tudi rokavice, so imeli preiskovalci težko delo. Dva dokaza pa sta bila ključna, kladivi, ki sta ostali na kraju dogajanja. Eno v zlatarni, forenziki so na njem našli biološko sled Ivana Markovića. Sled je pustil tudi na deski in dežniku, tako da je bila proti njemu vložena (še nepravnomočna) obtožnica in ga iščejo z mednarodno tiralico. Drugo kladivo je obležalo v Ključavničarski ulici. Na njem so našli mešano biološko sled treh moških, tudi Djordja Vostinića. Tožilstvo je prepričano, da je bil »roparka« v resnici on in da je kladivo med begom predal Markoviću, da bi se z njim ubranil pred zlatarjem, ki mu je bil za petami.
Že druga oprostilna sodba
Vostinić, ki je bil že večkrat obsojen, med drugim tudi za rop ljubljanske poslovalnice Zlatarne Celje, je bil na sodišču redkobeseden. Povedal je le, da ga na kraju dogodka ni bilo. Izvedenka dr. Katja Drobnič je pojasnila, da je mogoče kljub rokavicam za seboj pustiti biološko sled, in sicer če se z rokavico prej dotaknemo svojega telesa. In ni dvoma, da se je roparka dotikala obraza, to je razvidno iz posnetkov nadzornih kamer. »A ta sled vseeno dokazuje le to, da je obtoženi enkrat uporabljal to kladivo,« je izjavila sodnica. Dodala je, da na roparkinem dežniku niso našli njegovih sledi. In mimogrede, tudi na kladivu, ki naj bi ga podal Markoviću, niso našli sledi slednjega. In ker proti Vostiniću ni bilo nobenega drugega dokaza, je sledila oprostilna sodba. »Za obsodilno bi potrebovali vsaj še en šibek dokaz,« je menila.
Tako je v vodo padla že druga obtožba v primeru Malalan. Že pred časom so na zatožno klop posedli Srba Petra Škora, ki naj bi roparje s toyoto RAV odpeljal z Grudnovega nabrežja. Tudi njega so našli na podlagi sledi v vozilu. Toda obsodili so ga le zaradi tatvine tega avta noč pred tem v Kopru, za rop pa ne. Tožilstvo je takrat zagrešilo napako, ko je tik pred koncem sojenja spremenilo obtožnico na tak način, da je bila v nasprotju sama s sabo. Takrat je sodnik izjavil, da je Škoro nedvomno kriv, a ga na podlagi tega, kar mu je ponudilo tožilstvo, ne more obsoditi.
