Dvajseterica kandidatov in kandidatk je skušala demokratske in neodvisne volivce prepričati, da so najboljša možnost za zmago proti republikancu Donaldu Trumpu in novo smer ZDA z manjšimi razlikami med navadnimi državljani ter najbogatejšimi. Te razlike so naraščale že v času demokrata Baracka Obame, v Trumpovih časih pa se je širitev prepada pospešila.

Za ameriške volivce je bilo skozi zgodovino volitev praviloma v ospredju gospodarstvo, ki mu statistično gledano trenutno ni kaj očitati. Zaposlovanje narašča skupaj s plačami, brezposelnost pada, inflacija je nizka, gospodarska rast je trdna in bi bila še bolj, če Trump ne bi strašil s carinami oziroma po Trumpovem prepričanju - če bi centralna banka Federal Reserve znižala obrestne mere.

Trump si lasti zasluge za vse, kar je dobro in deluje, in krivi druge za pomanjkljivosti, kar bo nadaljeval do volitev. Večina Američanov se zaveda, da gre gospodarstvu dobro, vendar se to doslej predsedniku ni obrestovalo v številkah javnomnenjske podpore. Nekdanji podpredsednik ZDA Joe Biden ga redno premaguje v vseh anketah, to pa uspeva tudi nekaterim drugim, ki so s svojimi stališči precej bolj levo od sredinskega Bidna.

Prvi soočenji sta pokazali, da demokratska stranka išče predvsem najbolj zanesljivo pot za zmago proti Trumpu in še ni jasno, ali to pomeni bolj sredinsko pot, ki jo na primer zagovarja Biden skupaj s senatorko slovenskega rodu Amy Klobuchar, ali pa premik v levo, ki ga še naprej tako kot leta 2016 zagovarja senator Bernie Sanders skupaj s senatorko Elizabeth Warren.

Nekje vmes je senatorka iz Kalifornije Kamala Harris, ki je Bidnu malce pristrigla peruti na soočenju pri vprašanju odnosa do rasizma oziroma državljanskih pravic temnopoltih. 76-letni Biden je bil senator že v časih, ko je bila institucionalizacija pravic v povojih in je imel do določenih vprašanj, kot je prisilna vožnja z avtobusi temnopoltih šolarjev v boljše bele šole, takrat drugačno mnenje kot danes.

Rošada demokratske in republikanske stranke glede pravic temnopoltih je potekala v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. Poenostavljeno povedano, danes lahko rasisti najdejo svoj prostor le pri republikancih, od državljanske vojne naprej pa so bili udomačeni pri demokratih.

Temnopolta Harrisova bo morda s poudarjanjem rasnega vprašanja demokrate prikrajšala za volivce, ki naj bi jih potrebovali - revnejše belce s srednjega zahoda, ki so šli od Obame k Trumpu, po drugi strani pa je kot nekdanja tožilka sprejemljiva za volivce, ki se bojijo, da bodo demokrati odprli vrata toleranci do kriminala, kot je trenutno opredeljeno tudi nezakonito prestopanje meje.

Najbolj raznolika stališča na področju zdravstva

Največja razlika med demokratskimi kandidati je prišla do izraza pri vprašanju zdravstva. Sanders in Warrenova skupaj z nekaterimi, ki zaostajajo v anketah, kot je newyorški župan Bill De Blasio, zagovarjajo popolno ukinitev zasebnega zdravstva v ZDA in uvedbo splošnega javnega zavarovanja s širitvijo programa, ki že obstaja na vse Američane. To je medicare, ki zagotavlja zdravstvo upokojencem.

Večina demokratskih kandidatov je proti temu, ker ima 180 milijonov Američanov sicer drago zasebno zavarovanje, vendar čakalnih vrst ni in menijo, da zadeva deluje. Večina Američanov sicer načeloma podpira zavarovanje za vse, vendar se podpora konča, ko slišijo, da bodo izgubili zasebno zavarovanje.

Sanders skuša razložiti, da bodo z odpravo premij tudi ob višjih davkih plačali manj, vendar pa republikanci svarijo pred socializmom, zasebne politične organizacije pa vodijo ognjevito oglasno kampanjo, da zmaga demokrata pomeni dolge čakalne vrste za zdravstvene posege. Medicare sicer teh težav nima.

Demokrati so se izpostavili republikanskim napadom tudi s skoraj soglasno podporo zagotavljanju zdravstvenega varstva nezakonitim priseljencem, čeprav ga ti že imajo z dostopom do ambulant in zdravstvenih posegov, ki jih plačuje proračun.

Trump je leta 2016 zmagal tudi zaradi ostrih stališč do priseljevanja, demokratski kandidati pa so na soočenjih skoraj enotno podprli dekriminalizacijo nezakonitega prestopa meje. Torej, da to ne bo kaznivo dejanje, kar sicer v praksi večinoma ni, ampak le prekršek, kar v praksi večinoma že je. Trump že trdi, da želijo demokrati povsem odprte meje za vstop kriminalcev in mamil v ZDA.

Republikanci brusijo nože tudi glede vprašanja do splava, ker naj bi bili demokrati preveč radikalni s podporo neomejeni pravici žensk do izbire. S tem naj bi prav tako izgubljali zmerne sredinske volivce, ki jih potrebujejo za zmago.

Glede zunanje politike vsi skupaj napovedujejo večjo stabilnost in predvidljivost. »Ne moreš voditi zunanje politike zjutraj ob treh v kopalnem plašču,« je dejala Klobucharjeva, ki se je med soočenji prebijala iz sence vodilnih s humorjem, hitrim razmišljanjem in krilaticami, kot je med drugim opredelitev Trumpa kot »kozarca piva, polnega pene, brez piva«.

Trump medtem še naprej poudarja nepredvidljivost kot vrlino v zunanji politiki in spravlja demokrate v obup s predstavami, kot je bil nedeljski zgodovinski prestop meje v Severno Korejo skupaj s tamkajšnjim diktatorjem Kim Jongom-unom, ki mu z veseljem dela tovrstne usluge ob zavedanju, da mu noben drug predsednik ZDA ne bi dal takšne legitimnosti zastonj kot Trump.