Carola Rackete, kapitanka ladje Sea Watch 3, ki je 17 dni plula po Sredozemskem morju z begunci na krovu, ker ji italijanske oblasti niso dovolile pristati v njenih pristaniščih, je svoje dejanje v intervjuju za časopis Corriere della Sera utemeljila s trditvijo, da je reševala človeška življenja. Bala se je, da bodo begunci, ki ne znajo plavati, skočili v morje, to bi bilo enako samomoru, je dejala, ter povedala, da so se nekateri na krovu že sami poškodovali. Ladja Sea Watch 3 je 12. junija rešila 53 beguncev, trinajstim so italijanske oblasti zaradi slabega zdravstvenega stanja dovolile vstop na svoje ozemlje, z ladje so jih odpeljali s čolni. Razmere na ladji so bile iz dneva v dan bolj kritične, je poročala Racketejeva, in povedala, da so bili ljudje na krovu vse bolj depresivni, začelo pa jim je zmanjkovati tudi vode.
Salvini kapitanko obtožil »vojnega dejanja«
Italijanski policijski čoln je ob vplutju ladje v pristanišče skušal preprečiti, da bi ta pristala, in se postavil med ladjo in pomol. Ladja je ob tem zadela policijski čoln in ga pritisnila ob zid, italijanski notranji minister in šef skrajno desne stranke Severna liga Matteo Salvini pa je to označil za kriminalno oziroma celo »vojno dejanje«. Racketejeva se je po izkrcanju opravičila policistom in povedala, da je šlo za napako pri krmarjenju, in da ni hotela nikogar ogrožati.
Enaintridesetletni nemški državljanki, ki je v hišnem priporu, grozi do 15 let zapora, italijanske oblasti ji očitajo pomoč pri ilegalni migraciji in kršenje italijanskih teritorialnih voda. Tako Racketejeva kot tudi organizacija Sea Watch naj bi plačala 50.000 evrov kazni, danes pa bodo kapitanko prepeljali v sicilijansko mesto Agrigento, kjer jo bo tožilstvo zaslišalo in odločilo, ali ostaja še naprej v priporu. Prav dosti upanja, da bi bilo kaj drugače, ni, glede na to, da je tožilec Luigi Patronaggio, ki je odredil aretacijo in pripor, dejal, da humanitarni razlogi ne opravičujejo tega »nesprejemljivega nasilnega dejanja proti tistim, ki skrbijo za varnost na morju«.
Številni evropski politiki in nevladne organizacije so se na aretacijo Racketejeve odzvali z ogorčenjem. Tako nemški predsednik Frank Walter Steinmeier, kot tudi zunanji minister Heiko Maas sta mnenja, da bi v tem primeru italijanske oblasti lahko ravnale drugače, podobnega mnenja so tudi v Vatikanu.
»Verjamem, da je v vsakem primeru treba rešiti človeška življenja, vseeno na kakšen način,« je dejal kardinal Parolin, tesen sodelavec papeža Frančiška.
Italijanski notranji minister in podpredsednik vlade Salvini je dramatičen razplet 17-dnevne kalvarije beguncev na ladji izkoristil predvsem v propagandne namene. Pet držav: Nemčija, Francija, Luksemburg, Portugalska in Finska so namreč že pred vplutjem ladje v lampeduško pristanišče sporočile, da so pripravljene sprejeti begunce z ladje, poleg tega je kljub prepovedi pristanka ladji Sea Watch 3 v tem pristanišču v zadnjem tednu pristalo več čolnov, na katerih je v Italijo prišlo okoli 200 beguncev. Tako v Italiji kot tudi v Nemčiji so stekle številne akcije, ki pozivajo k temu, da Racketejevo spustijo na prostost.
