V Sloveniji tekmovanje organizira Center odličnosti nizkoogljične tehnologije v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor, Kemijskim inštitutom in Tehnološkim parkom Ljubljana. »V zadnjih dveh mesecih je pet ekip sodelovalo z izjemnimi mentorji, predavatelji in izkušenimi podjetniki,« pravi Vera Nunić iz Tehnološkega parka Ljubljana, ki ugotavlja, da smo Slovenke in Slovenci izjemni v inovativnosti in rabi zelene tehnologije, a nam včasih zmanjka kanček tiste prave samozavesti.
Novembra se bosta na svetovnem odru predstavila zmagovalec slovenskega finala 2019 – ekipa Bevo z idejo o trajnostni pridelavi hrane, predvsem alternativ živalskih izdelkov, ter druga najboljša ideja Waste into treasure – usnje iz odpadnih delov jabolk.
Inovativni pogled na razvoj mesnih alternativ
Ekipa Bevo, ki jo sestavljajo dva biotehnologa, mikrobiolog in živilski tehnolog, z bogatimi izkušnjami v informacijskotehnološkem zagonskem svetu, so mladi in zagnani strokovnjaki, ki so svojo idejo začeli razvijati, ko so preverjali tipične veganske alternative mesa. »Naš cilj je ustvarjati izdelke, ki bodo spreminjali mnenje o tem, kaj mora biti na krožniku,« pravi član ekipe Luka Sinček. Odločeni so, da bo burger, ki so ga z inovativno tehnologijo naredili iz soje in mu dodali aromo, prava platforma za predstavitev tehnologije, ki ima potencial, da pospeši integracijo rastlinske hrane v mainstream kulturo. »Program Climate Launchpad ti omogoči, da dodobra razviješ tako svojo idejo kot tudi poslovni model,« dodaja Sinček. Pravi, da se bo ekipa v prihodnjih štirih mesecih osredotočila na izpopolnitev petminutnega nastopa na svetovnem izboru, poleg tega pa »bi res želeli dokazati, da smo sposobni voditi resen posel, ki poleg slastne hrane obljublja tudi bolj trajnostno prihodnost«.
Usnje iz odpadnih delov jabolk
Prav tako uspešna je bila ekipa Waste into treasure, ki jo sestavljata sestri Tina in Sara Kovačić. »Najina vizija je, da lahko na okolju prijazen in trajnosten način izdelamo vse, kar potrebujemo za razkošje in udobje, iz bioloških in odpadnih materialov,« je povedala Tina Kovačić. Njun primarni namen je, da se trajnostna moda približa mladim oblikovalcem in uporabnikom oziroma kupcem, saj, kot pravi Tina, »zdaj obstajajo alternative živalskemu usnju, ki jih predelamo iz bioloških odpadkov. Z uporabo in nakupom teh materialov zmanjšujemo svoj vpliv na okolje in potrebo po usnjarski živinoreji, ne da bi se odrekli kakovosti in uporabnosti.« Zavedajoč se pomena kakovostnega nastopa pred morebitnimi poslovnimi partnerji in investitorji se bosta sestri Kovačić v času do svetovnega izbora usmerili predvsem v izboljšanje svojega nastopa ter dokončanje prototipa produkta.
Tako bo njuna pozornost zdaj usmerjena na predstavitev. »Res je, da so ideje ocenjene predvsem z vidika vpliva na podnebne spremembe, a ključna je predstavitev,« poudarja Vera Nunić. »Z ekipami bomo v prihodnjih štirih mesecih pilili njihov nastop in jim pomagali, da bodo lahko karseda dobro izkoristili svojih pet minut na finalnem odru,« je še dodala. Najboljših deset ekip na svetovnem izboru bo nato sprejetih v Climate-KIC Accelerator, poslovno šolo, osredotočeno na razvoj in trženje zagonskih podjetij na področju čistih tehnologij.
