Moč ali nemoč slovenske politike?
Eden takšnih sporov je povezan z že več let trajajočim poskusom kreditojemalcev v švicarskih frankih, da se rešijo iz objema goljufive bančne prakse iz sredine prvega desetletja novega tisočletja. Škarje in platno tega problema sta po tem, ko je državni svet vložil predlog zakona o konverziji kreditov v CHF v zakonodajni postopek, v rokah politike.
Žal je vlada pred nekaj dnevi izdala mnenje, v katerem sporoča, da predlogu zakona nasprotuje. V mnenju široko povzema stališča, ki jih sicer beremo v dokumentih Združenja bank Slovenije. Prav tako citira odlomek iz sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča RS, II Ips 195/2018; v sestavi sodečega senata je bil tudi sodnik poročevalec, ki je leta 2006 na županskih volitvah javno podprl kandidata, v preteklosti direktorja banke, ki je zdaj tožena stranka v tem predmetnem sporu. Sodnik – podpornik, o katerem je v preteklosti že razpravljal sodni svet, danes odločilno usmerja sodno prakso slovenskih sodišč, nesojeni župan in bivši direktor banke pa je svetovalec v kabinetu predsednika države. Ministrstvo za finance, ki po naših informacijah pripravlja pisna gradiva vlade o tej temi, iz nobenega od dopisov ne izpusti informacije, da je Vlada RS že leta 2015 podala skupno izjavo z ministrstvom za finance, ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, Banko Slovenije in lobistično organizacijo! – Združenjem bank Slovenije. Vse to sproža dvome o politični avtonomiji pretekle in sedanje vlade.
Dejstvo, da je predlog zakona vložil državni svet, sicer priča, da obstajajo centri politične moči, ki niso zapredeni v bančna omrežja, a vprašanje je, ali bodo zmogli v državnem zboru zbrati dovolj glasov podpore. Za kaj takega bi potrebovali tudi podporo dela bančnega sektorja, ki spornih kreditov ni prodajal, strokovnjakov, ki niso avtorji plačanih mnenj za banke, in gospodarstva, ki bi v tem videlo priložnost za povečanje kupne moči prebivalstva.
Nepoštenost pogodbenih pogojev in sodna praksa
Bivši finančni minister in guverner Banke Slovenije je vstop tujih konkurentov v začetku prvega desetletja novega tisočletja opisal z besedami, da na slovenski finančni trg prihajajo inovativni in atraktivni bančni produkti. V Sloveniji so krediti v švicarskih frankih med na novo sklenjenimi stanovanjskimi posojili v letu 2005 zajemali 24,9 odstotka, v letu 2007 pa že 46,4 odstotka. V istem letu so skoraj 70 odstotkov novih stanovanjskih posojil odobrile banke v večinski tuji lasti in v teh bankah so posojila v CHF dosegala več kot 50-odstotni delež. Banke v večinski tuji lasti so prodajo ustavile, ko so to od njih zahtevali nadzorni organi v Avstriji, ki so ugotovili, da produkt ni primeren za široko potrošnjo. Danes, petnajst let kasneje, se s problematiko kreditov v švicarskih frankih ukvarjata celotna vzhodna in južna Evropa.
Sodišče EU je v zadevi Andriciuc in drugi (zadeva C-186/16) zapisalo, da je treba pri oceni nepoštenosti pogodbenega pogoja upoštevati vse okoliščine, ki bi jih prodajalec lahko poznal ob sklenitvi pogodbe in ki bi lahko vplivale na poznejše izvajanje te pogodbe. V skladu z Direktivo 93/13 nepošteni pogodbeni pogoji posojilojemalca ne zavezujejo in so nični, pravna posledica ugotovitve ničnosti, če gre za pogoje, brez katerih pogodba ne more obstati, pa je ničnost celotne pogodbe. Bankam je bila v času prodajanja kreditov znana dolgoročna napoved gibanja tečajnega para CHF–EUR agencije Bloomberg. Sredi prvega desetletja novega tisočletja je agencija Bloomberg za naslednjih 25 do 30 let (za čas ročnosti stanovanjskih kreditov) predvidela 100-odstotno rast vrednosti švicarskega franka v razmerju do evra.
V nobenem od sodnih postopkov doslej banke niso mogle dokazati, da so posojilojemalce ob najemu kredita seznanile s to okoliščino, ki je pripeljala do obstoja znatnega neravnotežja med strankami v škodo potrošnika. Tudi običajen odgovor bančnikov na vprašanje angleške kraljice, kako da nihče ni mogel predvideti velike krize, je mit. Glavni ekonomist v Banki za mednarodne poravnave v Baslu, William White, ki je vsaj od leta 2003 dalje bankirje opozarjal na grožnjo krize, je povedal: »Vsi so vse vedeli, a nihče se ni hotel odzvati.«(1)
Sodna pot iskanja pravice je nezadovoljiva iz več razlogov: več tisoč primerov bo resno obremenilo sodni sistem; posojilojemalci prihajajo iz različnih družbenih slojev, zato nimajo vsi sredstev, znanja in samozavesti za sodni boj; sodna praksa na tem področju je še v povojih in posojilojemalci, ki so med prvimi vložili tožbe, se pravdajo že več kot štiri leta; sodba vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 195/2018 je s pravnega vidika tako problematična, da se poraja dvom, ali bo prestala presojo Ustavnega sodišča. Zato je nujno, da v reševanje spora poseže zakonodajalec.
Varstvo potrošnikov ima v EU ustavnopravni pomen(2)
Člen 38 Listine EU o temeljnih pravicah zahteva visoko raven varstva potrošnikov. V izhodišču sistema varstva potrošnikov v EU je ideja, da je potrošnik v odnosu do prodajalca v podrejenem položaju. Direktiva 93/13 poudarja, da je neenak položaj med potrošnikom in prodajalcem mogoče izravnati samo z dejavnim posredovanjem tretjega zunaj kroga pogodbenih strank.(3) Zato državam članicam nalaga, da »zagotovijo ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje nadaljnje uporabe nepoštenih pogojev v pogodbah«.(4)
Pravna pot v Sloveniji očitno ni učinkovito sredstvo za zagotavljanje varstva potrošnikov. Kaj pa zakonska rešitev – je ta ustrezno sredstvo? Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v sodbi, s katero je zavrnilo pritožbo petih bank zoper zakon o nepoštenih pogojih v pogodbah o posojilih v tuji valuti, ki ga je Madžarska za zaščito svojih potrošnikov sprejela leta 2014, zapisalo, da so zakoni o konverziji po tečaju na dan najetja kredita sprejemljivi in da ne gre za kršitev retroaktivnosti ali pravice do lastnine bank. ESČP je tudi poudarilo primarno odgovornost države za to, da poskrbi za ravnotežje med interesi potrošnikov, bank in nacionalnega gospodarstva, še posebej v pogojih ekonomske in finančne krize, in prav tako med pravicami bank in javnim interesom. Iz odločitve ESČP izhaja, da je ne le pravica, temveč obveznost in odgovornost države, da poskrbi za omenjeno ravnotežje.(5)
Ne glede na grožnje bank Sloveniji v primeru sprejetja zakona ne grozi tožba v Washingtonu, saj je sodišče EU povedalo, da bi bilo takšno odločanje arbitražnega sodišča v neskladju s pravom Evropske unije. Tudi ni res, da evropska komisija grozi Hrvaški, ker naj bi njen zakon ne upošteval pripomb Evropske centralne banke (ECB). Hrvaško ustavno sodišče je v odločbi, s katero je ugotovilo skladnost zakona o konverziji s hrvaško ustavo, poudarilo, da je ECB podala nezavezujoče mnenje in v njem sama poudarila, da je v pristojnosti hrvaških oblasti presoja, ali je ureditev povratne veljave zakona urejena skladno s hrvaško zakonodajo in ustavno ureditvijo.(6) Podobno mnenje je ECB že podala tudi na slovenski predlog zakona, ki je bil vložen v parlamentarno proceduro konec leta 2017 in ni bil obravnavan zaradi odstopa tedanje vlade.
Vse navedeno priča o tem, da je zakonodajna rešitev ustrezna pot za reševanje spora med več tisoč posojilojemalci in bankami. Gre za kompromis, v katerem bi bile banke še vedno upravičene do običajnega zaslužka od kreditiranja, kot ga dosegajo pri evrskih kreditih.
Kaj še ostane potrošnikom? Sodniki ne sodijo v skladu s pravnim redom EU, ker jih skrbi priliv večjega števila novih tožb; poslanci ne želijo uporabiti politične moči, ker jih pravni strokovnjaki strašijo s sankcijami EU; vlada nekritično podpiše mnenje višjih uradnikov, ki so tesno vpeti v bančne kroge.
Dr. HAJDEJA IGLIČ, izr. prof., FDV, UL, avtorica ima kredit v švicarskih frankih.(1) Balzi, B., Schiessl, M. (2009) Global banking economist warned of coming crisis. Spiegel Online (8. julij)
(2) Sladič, J., Trstenjak, V. (2019) Pravo EU ter javnopravni in regulatorni vidiki potrošniških kreditov v švicarskih frankih. Javna uprava, 1-2, str. 73–94.
(3) Prav tam, str. 78.
(4) Prav tam, str. 78.
(5) Ciril Ribičič, predavanje na mednarodni konferenci z naslovom Evropski pogled na sistemske rešitve problematike CHF kreditov, Državni svet RS, 3. april 2019; dostopno na http://www.ds-rs.si/?q=novice/evropski-pogled-na-sistemske-resitve-problematike-chf-kreditov
(6) Prav tam.
