Ob razpadu Kraljevine Jugoslavije je bilo tedanje slovensko ozemlje razdeljeno med tri zasedbene oziroma okupatorske oblasti: Nemce, Italijane in Madžare, ki so vzpostavili svoj »policijski« aparat. Slovenski poročevalec je 17. oktobra 1941 objavil odlok o ustanovitvi narodne zaščite. Ta odlok bi bilo mogoče šteti za rojstvo narodne zaščite, iz katere je kasneje neposredno izšla milica. O tem je g. Bolčina v Nedeljskem dnevniku lepo zapisal, da slovenska policija prenaša svoje kratkotrajno zgodovinsko poslanstvo, ko je slovenski oblastni organ na okupiranem območju ustanovil narodno zaščito. Takrat je prvič v zgodovini »policija« na Slovenskem nosila slovensko ime in je bila sestavljena izključno iz slovenskih fantov in deklet (Andrej Bolčina, 12. december 2018).

V Sloveniji je zadnje mesece druge svetovne vojne nastala zamisel o narodni zaščiti kot uniformiranem delu službe javne varnosti v svobodni Sloveniji, temu pa so nasprotovali iz Beograda. Tako se leta 1945 narodna zaščita preimenuje v narodno milico. Zanimivo, na delu sedanjega slovenskega ozemlja cone B Julijske krajine se je ime narodna zaščita obdržalo do leta 1954.

V obdobju od leta 1945 do leta 1998 je organizacijo in pristojnosti milice določalo osem zakonov. Pomemben je bil republiški zakon o notranjih zadevah iz leta 1967, saj je pristojnosti milice in organov za notranje zadeve (ONZ) iz zvezne pristojnosti prenesel v republiško pristojnost. Ta zakon je določil, da notranje zadeve iz republiške pristojnosti upravlja republiški sekretariat za notranje zadeve in njegovi področni organi, zadeve javne varnosti v občini pa postaja milice. Tudi danes je primeren trenutek za to, da se spomnimo te pomembne spremembe organiziranosti in pristojnosti milice ter ONZ, ki je v nadaljevanju svojega razvoja slovenski milici in ONZ dala možnosti za takšno organiziranje in delovanje, ki nas je pred 28 leti pripeljalo do samostojne Slovenije. Torej, v tem času smo imeli slovensko milico, ki se je z orožjem uprla zvezni milici in JLA.

Pojem policija se je prvič pojavil s spremembo zakona o notranjih zadevah 2. februarja 1992. Kdo pa je kadrovsko sestavljal to policijo? Nekdanji miličniki, kriminalisti in drugi delavci ONZ, ki so na ta dan imeli tudi več kot 30 let delovnih izkušenj in znanj. Torej ima policija absolutno osnovo v »starem«. Po novem preobraženi »miličniki« v »policiste«, »tovariši« v »gospode« smo bili isti ljudje, ki smo odločilno zavarovali plebiscitarno voljo ljudi, ki so jo leta 1991 hotele uničiti zvezna policija, JLA in velikosrbska politika. Ti isti ljudje smo sodelovali v ključnem trenutku: pri utrditvi samopodobe Slovencev 1. decembra 1989 z akcijo Sever. In zanimivo, policija je v samostojni Sloveniji vse do leta 1998 delala po zakonu o notranjih zadevah iz leta 1980! Torej je bilo staro dovolj dobro, da je živelo še dolgo v novi čas.

Koliko je stara policija, v resnici ni ključno vprašanje, s katerim bi se morali danes ukvarjati. Današnje policije ni mogoče imeti za nekaj povsem novega, saj nadaljuje delo milice v Sloveniji, ki je bila takrat sestavni del Jugoslavije. V tistem času je bila slovenska milica, kar je razvidno iz takratne zakonodaje in dejanske vloge slovenske milice v času razpadajoče Jugoslavije, resnično slovenska milica, ki se ni več podrejala zveznemu sekretariatu za notranje zadeve in drugim odločitvam takratne zvezne oblasti. Zato je treba upoštevati in priznati kontinuiteto milice ter nadaljnjo pot slovenske policije, ki se je odločila, da svoj praznik praznuje 27. junija, kot spomin na tisti dan vojne za samostojno Slovenijo.

Veterani Zveze policijskih veteranskih društev Sever vsako leto skupaj s policijo 27. junija aktivno praznujemo dan policije, saj ta praznik štejemo tudi za svoj praznik. Pri tem je treba omeniti, da se je včasih praznovalo »dan organov za notranje zadeve« in da so se praznovanju pridružili tudi miličniki oziroma milica, danes pa se praznuje dan policije, temu praznovanju pa se pridružijo tudi drugi zaposleni v notranjih zadevah. Gre za pomembno prepoznanje vloge današnje policije pri zagotavljanju varnosti v Republiki Sloveniji.

DR. TOMAŽ ČAS, predsednik Združenja Sever