Podiplomski študent geobiologije na Univerzi v Utahu Keegan Melsterom je v sklopu raziskave, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Current Biology, preučil zobe različnih oblik krokodiljih vrst, ki so nekoč prebivale na našem planetu. Pred 250 tisoč leti bi jih lahko našli na vseh koncih sveta. Nekateri krokodili so živeli na kopnem, drugi pa so se že tedaj držali morja in rek. Iz ostankov njihovih zob pa lahko znanstveniki danes razberejo, kakšne so bile njihove prehranjevalne navade.
Mesojede živali imajo ostre in gladke zobe, priročne za grizenje in trganje mesa. Rastlinojede živali imajo bolj razgibane oblike zob, polne bušk in grebenov. To jim pomaga pri mletju rastlin v ustih, preden jih pogoltnejo. Živali, ki se prehranjujejo tako z mesom kot z rastlinami, pa morajo imeti zobe primerne za obe vrsti obdelave hrane. Pri ljudeh zato najdemo kombinacijo zob za obe obliki prehrane.
Melstrom pravi, da so nekatere vrste starodavnih krokodilov jedle zgolj druge živali, nekatere so v prehrano poleg mesa vključile tudi rastline, nekaj pa je bilo tudi takšnih, ki so se prehranjevale izključno z rastlinami.
Melstrom in soavtor raziskave Randall Irmis sta analizirala 146 zob 16 izumrlih vrst krokodilov. Presenečeno sta ugotovila, da je imela polovica analiziranih starodavnih krokodilov zobe, ki nakazujejo prehranjevanje z rastlinami. Ker se vrste z rastlinojedimi zobmi niso vselej razvile ene iz druge, temveč so imele v nekaterih primerih različne izvore, Melstrom sklepa, da vegetarijanstvo med krokodili ni bilo naključje. Pravi, da so se rastlinojedi krokodili razvili vsaj trikrat.
V prihodnjih raziskavah želi ugotoviti, zakaj vegetarijanske vrste krokodilov niso preživele konca geološkega časovnega obdobja krede. Sumi, da bi se odgovor znal skrivati v ohlajevanju podnebja ali tekmovanju s sesalci.
