Na ministrstvu za kulturo so danes predstavili predlog spremembe zakona o medijih. Sedanji zakon je bil sprejet že leta 2001, ko so bili mediji v tehnološkem in tržnem smislu drugačni od današnjih. Nastajal je v času klasičnih tiskanih, radiodifuznih medijev in analognih tehnologij, pred razmahom spletnih in družbenih medijev, so zapisali na ministrstvu. »Dejstvo, da področje medijev ureja tako zastarel zakon, ne vpliva samo na medije, ampak tudi na pravice javnosti in na delo, ki ga v skladu z zakonom izvajajo ministrstvo za kulturo, inšpektorat za kulturo in medije, agencija za komunikacijska omrežja in storitve ter svet za radiodifuzijo,« so dodali.
Pomagati novinarjem, omejiti samovoljo lastnikov
Državna sekretarka na ministrstvu Tanja Kerševan Smokvina je povedala, da se država zaveda težkega položaja zlasti tiskanih medijev in preiskovalnega novinarstva; zato namerava ministrstvo za kulturo pripraviti več razpisov, s katerimi bodo ohranjali delovna mesta in spodbujali novinarske preiskovalne projekte.
»Situacija na medijskem trgu je alarmantna. Nobeden od slovenskih medijev, če izvzamemo RTV Slovenija in STA, nima več zagotovljenega stabilnega financiranja. Lahko se zgodi, da bo kateri od resnih velikih medijev kar ugasnil,« opozarja profesor novinarstva na ljubljanski FDV Marko Milosavljević, ki je v okviru širše strokovne skupine sodeloval pri prenovi zakona. »Lahko se zgodi tudi, da bodo zasebni mediji ostali v rokah zgolj peščice lastnikov, ki bodo redke preostale novinarje silili, da pripravljajo zgolj še tržno zanimive vsebine. V resnici pa za delovanje demokratične družbe potrebujemo več novinarjev, več poročanja, več zahtevnejših vsebin,« pravi Milosavljević.
Ob tem je opozoril, da »država ne sme denarja, ki ga podeljuje medijem kot spodbudo, povsem prepustiti lastnikom in njihovi presoji«. Vsak subvencijski ukrep bi po njegovem mnenju moral vsebovati vrsto varovalk, da bi bila sredstva porabljena za namen, ki je skladen z javnim interesom. »Uvesti bi morali zelo strog nadzor porabe denarja, kakršen denimo velja pri evropskih projektih. Če takšnega nadzora ni, se lahko zgodi, da bo denar končal zgolj v rokah lastnikov,« pravi Milosavljević. Podobno opozorilo je Milosavljević izrekel že pred nekaj tedni, ob napovedi, da se bo za tiskane časopise znižal DDV, kar bo prav tako oblika državne subvencije (tiskanim) medijem.
Pripombe zbirajo do konca počitnic
V predlogu zakona o medijih je predvideno, da bi za dodatne spodbude medijem država iz proračuna namenila najmanj tri odstotke zneska, kot je namenjen RTV Slovenija, torej okrog tri milijone evrov. Doslej je država za spodbude medijem v okviru »sklada za pluralizacijo« namenila dva milijona evrov, od tega pa gre več kot polovica lokalnim medijem oziroma medijem posebnega pomena. Po novem naj bi se znesek za te medije približno podvojil, za preostale medije pa naj bi bili namenjeni še dodatni trije ali štirje milijoni evrov. O končnem znesku bo soodločalo tudi ministrstvo za finance. »Obstoj novinarstva je temelj obstoja demokracije. Upam, da se politika tega zaveda,« je na predstavitvi zakona opozorila Tamara Vonta, direktorica direktorata za medije na ministrstvu za kulturo. »Nujno potrebujemo aktivnejšo politiko na področju, ki je v zadnjih dvajsetih letih zelo zaostalo,« je dejala.
Ministrstvo je predlog zakona pripravilo v kratkem času, saj želi ustvariti vtis, da medijem hiti na pomoč. Iz Društva novinarjev Slovenije (DNS) so danes sporočili, da so s potezo ministrstva načeloma zadovoljni. »Pozdravljamo spoznanje države, da so kakovostne medijske vsebine v javnem interesu in da brez pomoči države teh vsebin ne bo več,« pravijo v DNS.
Ministrstvo za kulturo pripombe k zakonu, ki je objavljen na spletnih straneh ministrstva, zbira do konca avgusta. V državni zbor ga nameravajo poslati še pred koncem leta.
