Nadškofija sklad toži, ker v času od sprejetja zakona o denacionalizaciji leta 1991 pa do pravnomočnosti odločb, s katerimi so ji bile nepremičnine vrnjene, slednjih ni mogla uporabljati. Pri tem je večina odločb postala pravnomočnih v letih 2011 in 2012, nekatere pa leta 2005, vendar glede časa pravnomočnostih slednjih med obema stranema ni soglasja.

Odvetniki nadškofije in državno odvetništvo, ki v tem primeru zastopa sklad kmetijskih zemljišč, namreč nimajo enotnega mnenja o tem, kdaj je nadškofija nepremičnine, ki naj bi bile vrnjene leta 2005, začela dejansko spet uporabljati, saj o tem ni primopredajnega zapisnika. Odvetniki nadškofije menijo, da pozneje kot leta 2005.

Do zdaj je sklad nadškofiji že izplačal del odškodnine, za katerega meni, da je nesporen, o preostalem delu zahtevka pa bo moralo sodišče še odločiti. V ta namen je danes tudi postavilo sodnega izvedenca, ki bo ugotavljal, koliko bi lahko nadškofija zaslužila, če bi v času od uveljavitve zakona o denacionalizaciji do pravnomočnosti posameznih odločb o vrnitvi uporabljala gozdove. Pri tem naj bi se izvedenec med drugim oprl na podatke o dejanskem poseku, ki je bil opravljen v vrnjenih gozdovih, ko so bili ti še v lasti države.

Zaradi izdelave izvedenskega mnenja je naslednji narok preložen na nedoločen čas.