Biden se je znašel pod kritikami senatorke Kamale Harris, ki je edina temnopolta kandidatka. Očitala mu je nedavno hvaljenje, da je v preteklosti dobro sodeloval tudi z rasističnimi kolegi v senatu za napredek državljanskih pravic temnopoltih in pri drugih vprašanjih. Pozvala ga je, naj prizna, da ni imel prav, ko je nasprotoval ukrepom zvezne vlade proti rasni segregaciji v rasističnih južnjaških državah.
Takrat so morali temnopolte otroke voziti z avtobusi v bele šole pod varstvom narodne garde, čemur je Biden nasprotoval. Biden je skušal razložiti, da ni bil proti avtobusnim vožnjam, ampak proti temu, da je to ukazala zvezna vlada. Harrisova je sicer Bidnu priznala, da ni rasist, s podobnimi težavami pa se sooča tudi 37-letni župan South Benda v Indiani Pete Buttigieg.
Beli policist je nedavno v njegovem mestu ubil temnopoltega moškega, kar je povečalo rasne napetosti in poteka preiskava. Buttigieg, ki mu podpora narašča, vendar ne med temnopoltimi, ki so pomemben del demokratske volilne baze, je priznal, da vlada zmešnjava, kongresnik iz Kalifornije 38-letni Eric Swalwell pa ga je pozval, naj odpusti šefa policije.
Swalwell je zbodel 76-letnega Bidna zaradi starosti in dejal, da se strinja z njegovo izjavo pred 32 leti, da je čas za predajo štafete mlajši generaciji. Biden je odgovoril, da še vedno trdno drži isto štafeto. Tudi senator iz Vermonta Bernard Sanders, ki je star 77 let, se je otepal namigov, da je prestar, in trdil, da sploh ne gre za leta.
Kandidati so se malce ločili pri vprašanju splošnega zdravstvenega varstva. Sanders in Harrisova zagovarjata javno zdravstvo, ostali pa bi ohranili tudi zasebno. V sredo sta se podobno kot Sanders in Harrisova opredelila newyorški župan Bill DeBlasio in senatorka iz Massachusettsa Elizabeth Warren.
Predsednik Trump je v Aziji, vendar je spremljal tudi drugo deseterico demokratskih kandidatov. V sredo je prvo soočenje opredelil kot dolgočasno, v četrtek pa je napovedal gladek poraz demokratov, ki so podprli zdravstveno varstvo za nezakonite priseljence. V četrtek so to podprli vsi in Trump je tvitnil, da so se volitve že končale, ker bo zanesljivo zmagal.
Vsi razen senatorja iz Kolorada Michaela Benneta so prav tako podprli idejo, da nezakoniti prestop državne meje ne bo več kaznivo dejanje, ampak le prekršek. Vsi skupaj pa so kritizirali Trumpov pristop do priseljevanja in Sanders je napovedal, da bo »preklical vsako prekleto stvar«, ki jo je uvedel Trump glede priseljevanja.
Biden kritike odbijal s preusmerjanjem pozornosti na Trumpa
Biden je prišel na soočenje z veliko prednostjo v anketah pred ostalimi kandidati, napade in kritike kolegov pa je odbijal tudi s preusmerjanjem pozornosti na Trumpa, da volivcem pokaže, da ima najboljše možnosti za zmago. V četrtek so bili na odru še trije vodilni v anketah - Sanders, Buttigieg in Harrisova. V sredo je bila Warrenova, ki je v anketah tretja tik za Sandersom, od favoritov sama na odru.
Stališča kandidatov so si večinoma zelo podobna, skupni imenovalec pa je premagati Trumpa oziroma na položaju delati vse nasprotno od sedanjega predsednika. Vprašanje je le, ali bodo Američani izbrali nekoga bolj sredinskega, kar je poleg Bidna še nekdanji guverner Kolorada John Hickenlooper, ki je posvaril pred agresivnim premikom stranke v levo, ker bodo republikanci to s pridom izkoristili in jih obtožili socializma.
Newyorška senatorka Kirsten Gillibrand je izstopala po svojem zagovoru pravice do splava, na odru pa sta bila tudi poslovnež Andrew Yang in pisateljica Marriane Williamson.
Večina jih je izpostavljala Rusijo in Kitajsko kot geopolitično grožnjo ZDA, nasprotovali so Trumpovim carinskim ukrepom, Biden, Harrisova in Swalwell bi najprej popravili odnose z zavezniki v zvezi Nato, Sanders bi se osredotočil na ZN, Williamsonova in Bennet pa na izboljšanje odnosov z Evropejci. Gillibrandova bi urejala odnose z Iranom in skušala stabilizirati Bližnji vzhod, Buttigieg pa je dejal, da bo morda potrebno vse postavljati na novo, ker bo Trump do konca mandata povsem razjezil zaveznike.
Demokrati so za ohranitev pravice do orožja, vendar obenem tudi smiselne ukrepe za omejitev nasilja zaradi orožja. Zavzemajo se za dostopne vrtce in zdravstveno nego, davčne olajšave za srednji razred razen tistih, ki bi šli s svojimi programi v levo, kot je Sanders z uvedbo javnega zdravstva in ukinitvijo zasebnega. Sanders je za »politično revolucijo«, Biden pa si najbolj želi premagati Trumpa, vse ostalo pa naj bi prišlo potem bolj ali manj samo od sebe.
Na primer boj proti podnebnim spremembam, pri čemer bi se povezal z zavezniki. Vsi demokrati priznavajo, da so podnebne spremembe resna grožnja človeštvu in napovedujejo popolnoma drugačno politiko kot republikanci na čelu s Trumpom, ki tiščijo glave v pesek in problem zanikajo.
Po dveh soočenjih bo sedaj čas za analize slišanega ter videnega in ankete se bodo morda premešale ter morda omejile množično udeležbo na naslednjih soočenjih, ki jih bo do volitev novembra 2020 še veliko. Republikanci jih ne bodo imeli, ker je stranka podprla le Trumpa.
