Pogajalska skupina za pripravo pokojninskih sprememb in sprememb na trgu dela je po nasprotovanju sindikatov umaknila predlog ministrstva za delo o postopnem zvišanju upokojitvene starosti na 67 let za zavarovance, ki ne bodo imeli 40 let pokojninske dobe. Po naših neuradnih informacijah so na vrhu koalicije ugotovili, da bi bilo tveganje zaradi morebitnega odpora javnosti trenutno preveliko in bi lahko onemogočilo dogovor o spremembah, s katerimi želi ministrstvo ob okrepitvi socialne varnosti upokojencev podaljšati delovno aktivnost zaposlenih. Pogajalci so se dogovorili, da bo vprašanje višje upokojitvene starosti del pogovorov ob bodoči bolj celoviti pokojninski reformi.
So se pa socialni partnerji uskladili glede višjega odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe. Medtem ko je prvotni predlog predvideval izenačitev odmernega odstotka za oba spola na 63 odstotkov, bi se po novem odmerni odstotek za moške s sedanjih 57,25 odstotka v šestih letih postopno dvignil na 63,5 odstotka, kolikor sicer že znaša odmerni odstotek za ženske. Poleg tega naj bi se dogovorili, da bi bila pokojnina za upravičence z otroki, večinoma gre za ženske, ki se ne bi predčasno upokojile, za vsakega otroka višja za 1,36 odstotka. Ta bonus bi veljal za največ tri otroke, kar pomeni, da bi bila lahko njihova pokojnina v najboljšem primeru višja za dobre 4 odstotke. V nasprotju s tem naj bi se bonus za vsako leto podaljšanja delovnega razmerja po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev znižal s sedanjih štirih na tri odstotke.
Ob delu prva tri leta 40 odstotkov pokojnine
Naslednja pomembna sprememba je, da se pokojnina ob delu po izpolnitvi pogojev za upokojitev in plačevanju vseh prispevkov za socialna zavarovanja, tako imenovanem dvojnem statusu, ne bo zvišala s sedanjih 20 na sprva predvidenih 50 odstotkov in po treh letih na 100 odstotkov, kar je bila sicer tudi zaveza v koalicijski pogodbi. Namesto tega bi tisti, ki bi želeli delati še naprej, prva tri leta ob plači prejemali 40 odstotkov pokojnine, po preteku treh let pa bi se spustila na 20 odstotkov. V primerjavi s prvotnim predlogom tudi ni več zahteve, da bi se morali po treh letih znova upokojiti in se ponovno vključiti v zavarovanje. Po naših informacijah se pogajalci za bistveno nižjo pokojnino ob delu niso odločili le zaradi nasprotovanja sindikatov, ampak tudi zato, ker bi ti upokojenci ob kar trikrat višjih prispevkih (namesto sedanjih 25 odstotkov 100 odstotkov) na koncu prejeli celo manj kot sedaj.
Hkrati s pogajanji o pokojninskih spremembah potekajo tudi pogajanja o spremembah zakona o urejanju trgu dela. V skladu z zavezo iz koalicijskega sporazuma naj bi se najnižje nadomestilo za brezposelnost s sedanjih 350 evrov bruto oziroma 275 evrov neto zvišalo na 530 evrov bruto oziroma 392,75 evra neto, kolikor znašata osnovni znesek minimalnega dohodka in denarna socialna pomoč za samsko osebo. Predloga ministrstva, po katerem bi se za starejše od 50 let, ki imajo več kot 25 let zavarovalne dobe, čas prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost skrajšal s 25 na 19 mesecev, zahtevana najnižja zavarovalna doba pa zvišala z devet na 12 mesecev, sta še odprta.
Naslednji in, kot kaže, zadnji krog pogajanj bo 2. julija, 5. julija naj bi z rešitvami seznanili ekonomsko-socialni svet, čez poletje pa bi o njih potekala javna razprava. Predloge sprememb naj bi vlada obravnavala jeseni. Če ne bo zapletov, bi začele veljati s 1. januarjem 2020.
V OZS razmišljajo o protestih
Predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek je danes povedal, da so s potekom pogajanj zadovoljni, saj jim je uspelo umakniti predlog o zvišanju upokojitvene starosti na 67 let in doseči kompromis glede dvojnega statusa upokojencev. Da je kompromis zadovoljiv, so, kot je dejal Branimir Štrukelj, v sredo sklenili tudi v konfederaciji sindikatov javnega sektorja.
Precej manj navdušena so delodajalska združenja, še zlasti obrtno-podjetniška zbornica (OZS), ki si že vrsto let prizadeva za dvojni status ob polni pokojnini. »Zelo smo razočarani, kar smo tudi povedali ministrici za delo. Ne zdi se nam prav, da se sindikati vtikajo v zadeve obrtnikov in podjetnikov. To ni več boj za delavske pravice, ampak nagajanje,« je ogorčen predsednik OZS Branko Meh. Povedal je, da se z nekaterimi drugimi delodajalskimi organizacijami dogovarjajo o izvedbi protesta in da razmišljajo celo o tem, da obrtniki in podjetniki en mesec ne bi plačevali socialnih prispevkov. »Tudi mi imamo moč. Zaslužimo si svoje mesto v tej državi,« je odločen Meh.
Kovač: Vlada se za dvig starosti ni dovolj pripravila
Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete ocenjuje, da je umik predloga o zvišanju upokojitvene starosti glede na prešibko politično moč vlade in nasprotovanje sindikatov pričakovan. Ob tem pa meni, da je vlada za uresničitev predloga, ki ga zahtevajo demografske spremembe, naredila premalo. »Vlada ni izvedla ustrezne kampanje, na kateri bi javnosti predstavila argumente za dvig upokojitvene starosti, bistveno premalo se je naredilo tudi za prilagoditev delovnih mest starejšim,« opozarja Kovač. Po drugi strani se mu zdi 40 odstotkov pokojnine ob delu ustrezna rešitev. Polna pokojnina bi bila za javne finance po njegovem mnenju »absolutno nerealna«.
