Na današnji arbitraži so se partnerji pogovarjali o 166 predlogih za spremembe splošnega dogovora za zdravstvo za leto 2019. Po pričakovanjih o večini ni bilo soglasja. Zato bo tudi o drugem letošnjem aneksu k dogovoru odločala vlada, ki naj bi ji ministrstvo za zdravje predlog pripravilo v roku dveh tednov.
Različni predlogi nagrajevanja
»Nekaj predlogov smo sprejeli, na primer o administrativnih razbremenitvah zdravnikov, ne pa tistih z večjimi finančnimi posledicami,« je po arbitraži dejal predsednik združenja zdravstvenih zavodov Marjan Pintar. Drugi aneks je potreben zaradi prvega, s katerim je ministrstvo pred dobrim mesecem ugodilo zahtevi družinskih zdravnikov po razbremenitvi in jim znižalo mejo, nad katero lahko zavračajo paciente, ki iščejo izbranega zdravnika. Norma se je do takrat razlikovala med regijami in je znašala od 1380 do 1925 opredeljenih pacientov. Zdaj je za vse znižana na okoli 1370 pacientov oziroma 1895 glavarinskih količnikov, saj so različne skupine pacientov različno »obtežene«.
Predvideni aneks 2 naj bi na novo mejo znižal tudi število opredeljenih pacientov, ki jih mora imeti zdravnik, da je njegova ambulanta polno financirana. Hkrati naj bi vpeljal mehanizem, s katerim se bo nekaj dodatnega denarja iz proračunov zdravstvenih domov prelilo v plače zdravnikov.
Vsi partnerji v zdravstvu se strinjajo, da bi morali biti bolj obremenjeni zdravniki in medicinske sestre bolje plačani, razhajajo pa se glede načina nagrajevanja. Zdravniška zbornica je po nekaterih informacijah predlagala, da se za ta namen zagotovi dodatnih 30 milijonov evrov oziroma da se zdravniku, ki doseže 1895 glavarinskih količnikov, enako plača za vsakega dodatnega opredeljenega pacienta. Na drugi strani zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) meni, da bi bilo dovolj šest milijonov evrov, saj želijo dodatno nagrado zdravnikov omejiti na največ 20 odstotkov plače. V zavodu nasprotujejo pretiranemu finančnemu stimuliranju zdravnikov, ki kopičijo paciente, ker so prepričani, da bi bilo to v nasprotju z zahtevami zdravnikov, da se jih razbremeni in se jim zagotovi čas za kakovostno obravnavo pacientov. Zato so tudi predlagali, da bi morali zdravniki, ki presegajo 1895 glavarinskih količnikov, opraviti ustrezno število nadur. Minister za zdravje Aleš Šabeder je danes napovedal, da bo končni predlog dodatnega plačevanja zdravnikov uskladil z zdravniško zbornico, preden ga bo predlagal vladi.
Koliko sploh je denarja?
Pintar je poudaril, da bi lahko na današnji arbitraži sprejeli več rešitev, če bi bilo jasno, koliko denarja bo na voljo. ZZZS je obljubil samo sedem do osem milijonov evrov, kolikor naj bi znašala razlika med dejansko porabo in porabo, ki je bila predvidena v začetku leta. Poleg tega v zdravstveni blagajni prosijo za dovoljenje, da bi porabili še 53 milijonov evrov več, saj naj bi bila za toliko presežena pričakovanja o plačanih prispevkih. O tem bo moral Šabeder najprej prepričati finančnega ministra Andreja Bertonclja, nato pa še poslanke in poslance. »Ne kaže najbolje glede na to, da je bila že za rebalans proračuna zahtevana ustavna presoja,« pravi direktor ZZZS Marjan Sušelj. Pintar pa je poudaril, da brez teh 53 milijonov evrov ni mogoče pričakovati pomembnih izboljšav.
V nobenem primeru pa denarja ne bo dovolj za vse želje deležnikov v zdravstvu. Skupno so namreč težke okoli pol milijarde evrov, je ocenil Sušelj, a priznal, da se nekateri predlogi medsebojno izključujejo. Odprto je med drugim vprašanje skrajševanja čakalnih dob, najdražje pa so zahteve zdravstvenih domov in bolnišnic, naj jim ZZZS pokrije stroške, ki so višji zaradi dvigov plač zaposlenih v preteklih letih.
