Pozornost svetovne javnosti bo ob tokratnem sestanku voditeljev G20 usmerjena predvsem na soboto, ko se bosta na štiri oči srečala predsednika ZDA in Kitajske Donald Trump, ki daje prednost bilateralnim srečanjem pred multilateralnimi, in Xi Jinping. Če namreč ne bo kmalu prišlo do popuščanja v trgovinski vojni med Pekingom in Washingtonom, bo to občutil ves svet: ZDA in Kitajski bo šlo slabo, Nemčija bo manj izvozila na Kitajsko, Slovenija zato manj v Nemčijo. Tako je usoda slovenskega gospodarstva, ki med drugim vpliva na število brezposelnih, soodvisna od tega, kaj se bo Trumpu zdelo bolj koristno za ponovno izvolitev novembra 2020 – zaostrovanje s Kitajsko ali popuščanje.
Rožljanje pred srečanjem
Trump sicer grozi z novimi carinami na kitajske izdelke (še bolj pa na vietnamske in indijske), obenem pa trdi, da je »absolutno mogoče« doseči trgovinski sporazum s Xijem. Pri tem je v televizijskem intervjuju za Fox Business izhajal iz predpostavke, da Peking nujno potrebuje trgovinski sporazum: »Kitajsko gospodarstvo se sesuva, tako hočejo dogovor.« V resnici situacija na Kitajskem (še) ni tako slaba.
Vsekakor je dobra novica, da ameriški finančni minister Steven Mnuchin upa na dogovor s Kitajsko na vrhu G20. Kako bi bilo sicer drugače, če je večina ameriških podjetij proti trgovinski vojni, ameriški potrošniki, ki so tudi volilci, pa gotovo ne bodo veseli višjih cen izdelkov ob višjih uvoznih carinah. Za zdaj je sicer gospodarska rast v ZDA še vedno solidna, brezposelnost celo najnižja po letu 1969. A v trgovinski vojni se dolgoročno Američanom slabo piše, ker njihova država nima toliko denarnih rezerv kot Kitajska, da bi lahko pomagala svojim podjetjem, ki bi izgubila tuje trge. Poleg tega bi Kitajska veliko lažje pošiljala »v smrt« svoja podjetja kot ZDA svoja.
Premirje je nujno
Matthew Goodman, strokovnjak za azijska gospodarstva, je takole ugibal glede sobotnega srečanja Trumpa in Xija: »Najbrž bosta sklenila premirje in se dogovorila o novih pogovorih, tako da bosta poskušala v treh mesecih doseči sporazum.« Ugledni hongkonški dnevnik South China Morning Post pa celo piše, da sta Washington in Peking že dosegla dogovor o premirju, ki je dobro izhodišče za sporazum o koncu trgovinske vojne.
Po Wall Street Journalu je Kitajska Trumpu predstavila naslednje pogoje za konec trgovinske vojne: Huawei mora biti umaknjen s seznama podjetij, ki jim je prepovedano prodajati ameriško tehnologijo, tudi čipe, odstraniti je treba vse nedavno uvedene carine na ameriški uvoz iz Kitajske in zmanjšati je treba pritisk na Kitajsko, naj kupuje več ameriških izdelkov. Vse to bi Trump morda sprejel samo, če bi tudi Kitajska v marsičem popustila. Vsekakor bodo še pred sobotnim kosilom med Trumpom in Xijem njuni strokovnjaki pretresali možnosti, kako priti do kompromisa. Vprašanje pa je, ali jim bosta šefa pritrdila. Tudi Xi ne sme preveč popuščati, sicer bo izgubil avtoriteto in ugled na Kitajskem.
Zanimivo bo tudi srečanje med Trumpom in nemško kanclerko Angelo Merkel, potem ko je ameriški predsednik obtožil Nemčijo, da kot članica Nata izkorišča ZDA, ker malo daje za vojsko. »Nemčija daje milijarde in milijarde Rusiji za njeno energijo in kljub temu moramo mi (vojaško) varovati Nemčijo,« se je razjezil pred gledalci Fox Businessa. Na vsak način hoče, da evropske zaveznice kupujejo ameriški plin iz skrilavcev in ne ruskega plina.
Trumpovo srečanje s Putinom
Spet bo veliko zabave in hahljanja ob Trumpovem srečanju z Vladimirjem Putinom, ki bo tudi potekalo na štiri oči. Mnogi analitiki namreč še vedno dopuščajo možnost, da je ruski predsednik, ki je nekdanji agent KGB, leta 2016 postavil Trumpa v Belo hišo, ko mu je omogočil izvolitev. Julija lani je bil na primer Trump povsem pohleven na srečanju s Putinom v Helsinkih, novembra v Franciji, kjer sta se udeležila slovesnosti ob stoletnici konca prve svetovne vojne, pa se mu je kratko malo izognil. Trump še vedno pravi, da bi dobri odnosi z Moskvo koristili ZDA. Zdaj se bosta gotovo pogovarjala o Siriji, Ukrajini, Iranu in omejitvi oboroževanja.
