Na začetku kopalne sezone pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) izpostavljajo, da je rekreacija v površinskih kopalnih vodah ali na bazenskih kopališčih zelo priporočljiva, saj prinaša razvedrilo, sprostitev, počitek in dobro vpliva na zdravje in počutje. A se je ob tem treba zavedati, da lahko rekreacija v vodi predstavlja tudi svojevrstno tveganje za zdravje.
Tveganje je odvisno od različnih dejavnikov, vezanih na kopalno vodo, kopalca in okolje. Med njimi so mikrobiološki, kemijski in fizikalni dejavniki, onesnaženost obalnega peska in drugih površin, prisotnost alg in njihovih toksinov, temperatura vode in zraka, sončno sevanje, nevarni vodni organizmi, poškodbe in utopitve. Ker pa so vsa ta tveganja praviloma znana in predvidljiva, jih lahko z ustreznim preventivnim ravnanjem uspešno obvladujemo, so jasni pri NIJZ.
Nadzorovana kakovost vode
Predvsem pri NIJZ priporočajo le kopanje v rekah, jezerih in morju na naravnih kopališčih in kopalnih območjih, kjer v času kopalne sezone Agencija RS za okolje (Arso) že od vstopa v EU spremlja kakovost vode v skladu z enotnimi evropskimi merili. Rezultati meritev naše kopalne vode redno uvrščajo v sam evropski vrh. Skladno z zahtevami evropske in naše zakonodaje je za kopalne vode pri nas določenih 48 kopalnih voda, ki vključujejo 30 kopalnih območij in 18 naravnih kopališč. Gre za odseke v rekah, jezerih in morju, kjer kakovost vode spremljajo ves čas kopalne sezone. V celinskih vodah kopalna sezona traja od 15. junija do 31. avgusta, na morju pa od 1. junija do 15. septembra.
Med naravnimi kopališči jih je 14 na morju, tri so na Blejskem jezeru in eno na Šobčevem bajerju. V naravnem okolju pa se lahko poleg morskih brezskrbno kopamo na desetih kopalnih območjih na Kolpi, na petih na Soči, po dveh na Krki, Blejskem in Bohinjskem jezeru ter na enem kopalnem območju na Idrijci in enem na Nadiži. Na kopalnih območjih v nasprotju z naravnimi kopališči ni reševalcev iz vode, zato se na njih kopamo na lastno odgovornost. Tudi vodne površine na njih niso omejene, zato se v morju smemo oddaljiti od obale več kot 150 metrov, v jezerih lahko plavamo do 100 metrov in v rekah do 30 metrov od obale, opozarjajo pri Arsu.
Ali je voda dovolj globoka
Pri NIJZ so prepričani, da lahko za svojo varnost največ naredimo sami tudi na kopališčih, ki so zavarovana in imajo reševalce iz vode. Odsvetujejo pa kopanje na divjih kopališčih. Odsvetujejo tudi kopanje po močnem dežju, ko se zaradi padavinskega spiranja površin v zaledju lahko poveča mikrobiološka in kemijska onesnaženost vode. Zaradi povečanega pretoka vode je takrat povečana tudi nevarnost poškodb in utopitev, na morju pa tudi zaradi visokih valov in tokov pri plimovanju. Ob nenadnem poslabšanju vremena zato svetujejo, da se čim prej umaknemo iz vode. Prav tako priporočajo, da med plavanjem vode ne požiramo, kar velja še zlasti za otroke. Po kopanju pa priporočajo, da se čim prej oprhamo s pitno vodo.
»Kopalna voda ni pitna, zato je ne uporabljajmo za pitje in pripravo hrane,« opozarjajo pri NIJZ, kjer svetujejo tudi, da na začetku kopalne sezone zaradi nizkih temperatur v vodo vstopamo postopoma in ne preveč pregreti. Pred skakanjem v vodo pa se je treba prepričati, ali je voda dovolj globoka, iz previdnosti naj bo prvi skok vedno na noge. Previdnost je potrebna tudi zaradi možnosti zdrsa na kamnih in jezovih, ki so prekriti z algami in mahom. Plavajmo pa vedno v skladu s svojimi sposobnostmi in znanjem ter ne precenjujmo svojih sposobnosti.
Pred kopanjem ni priporočljivo uživati alkohola in prepovedanih drog, prav tako kopanje ni priporočljivo, če smo imeli v zadnjem tednu drisko, če imamo na koži rane ali akutna vnetja, vneta ušesa ali oči in če smo prehlajeni. Na dovzetnost za okužbo vplivajo kopalčeva odpornost, starost, genetski in drugi dejavniki. Odpornost oslabijo tudi nekatere kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen, bolezni jeter, bolezni srca in ožilja, rak in zasvojenost. Večja verjetnost za okužbo pa obstaja še zlasti pri otrocih, mlajših od deset let, zlasti do prvega leta starosti, ter starejših od 65 let. Pri njih je tveganje za okužbe dodatno povečano ob podhladitvi, utrujenosti in daljši izpostavljenosti onesnaženi vodi.
Na kopališčih morajo biti otroci do sedmega leta ves čas pod nadzorom, poskrbeti pa je treba tudi za ustrezno zaščito pred soncem in piki žuželk. Moč sončnih žarkov je največja med 10. in 16. uro, ko je priporočljivo poiskati senco in se pred soncem zaščititi tudi z ustreznimi sredstvi, primernimi oblačili, pokrivali, očali… Če smo alergični na pike žuželk, pa ne pozabimo vzeti s seboj ustreznega zdravila za pike.
Na bregovih kopalnih območij je priporočljiva pozornost na morebitno prisotnost izločkov glodavcev, saj je okužba z virusom mišje mrzlice povezana prav z izpostavljenostjo tovrstnim izločkom pri dejavnostih v naravi, tudi kopanju.
