Baker je mehka kovina z zelo veliko električno in toplotno prevodnostjo in ima zaradi teh dveh lastnosti tudi izredno pestro uporabo.
Baker je kovina, ki jo lahko najdemo v naravi v kovinski obliki. V človekovi zgodovini so baker že zgodaj uporabljali in ga tudi stalili z drugimi kovinami. Poznamo bakreno (4000–2300 pr. n. št.) in bronasto dobo (2300–800 pr. n. št). V rimskih časih so ga pridobivali na Cipru, od tod tudi latinsko ime – cuprum (Cu).
Baker se pretežno uporablja v elektrotehniki, v gradbeništvu predvsem za strehe in žlebove – ki sčasoma oksidirajo v zeleno patino. Baker tvori več zlitin, od katerih sta najbolj znani bron (baker in kositer) ter medenina (baker in cink). Bakrene spojine se uporabljajo kot antimikrobna, bakteriostatična sredstva, kot fungicidi in sredstva za zaščito lesa.
Baker je pomemben za vse žive organizme, ker je del pomembnega encimskega kompleksa. Pri mehkužcih in rakih je baker sestavni del krvnega pigmenta hemocianina, ki ga pri drugih vretenčarjih nadomesti hemoglobin, kjer železo nadomesti baker. Pri ljudeh je baker predvsem v jetrih, mišicah ter kosteh, in sicer od 1,3 do 2,0 mg bakra v kilogramu telesne mase.
Bakteriostatično delovanje bakra prepreči, da se bakterije razmnožujejo, v večjih koncentracijah pa lahko baker deluje tudi baktericidno (uniči bakterije). To lastnost bakra se s pridom uporablja v različnih primerih. Zato denarni kovanci velikokrat vsebujejo tudi baker, če že niso srebrni. V bazene v kopališčih dodajajo baker, da ob robovih ne rastejo alge. V mnogih bolnišnicah so kovinske kljuke na vratih, kopalniške garniture, oprijemala na stopniščih, gumbe na dvigalih in druge ročaje nadomestili z izdelki zlitin, ki vsebujejo baker. V osveščenih nakupovalnih središčih so ročaje nakupovalnih košaric in vozičkov tudi ustrezno zamenjali. Takih primerov je še več.
Mogoče še dva malce nenavadna primera uporabe bakra. V nekaterih materničnih vložkih je prisoten baker, ki deluje na semenčice, tako da prepreči oploditev in kontracepcijsko deluje več let. In jajčni beljak, ki postane rumen, se res najlepše stepa v bakreni posodi. Vendar je to že biokemija.
Dr. Ivan Leban je upokojeni profesor kemije (@ivanleban).
