Seveda je treba v vsakem motivacijskem govoru napisati tudi (po)hvale, se razume. A v trenutku, ko smo prodali še zadnjo državno banko, govoriti o suverenosti, lastni državi in svetli prihodnosti, je pač znak, da je prevladalo politikantstvo namesto državniške drže. Tudi podrejanje Natu in Ameriki pač ni znak suverenosti, samostojnosti, enakopravnosti in neodvisnosti! Predsednik je pozabil, da ta svet poganja denar, mi pa smo se mu odpovedali, s tem pa tudi vsem zgoraj naštetim atributom resne države. Zato ne bo nič narobe, če še jaz parafraziram pesnika Pavčka: Sreča ni v glavi in ne v daljavi, sreča je, če je predsednik države pravi.
Srečo Knafelc, Krvava PečPredsednik države o svetli prihodnosti
Kot povsem navaden državljan imam včasih občutek, da se politiki delajo norca iz mene (nas), me imajo za malo trčenega, milo rečeno. Še posebno sem dobil ta občutek ob govoru predsednika Republike Slovenije na državni proslavi ob 28-letnici samostojne Slovenije. Toliko retoričnih puhlic v tako kratkem času je pač dosežek, ki bi ga znal ceniti vsak kandidat za kako dobro plačano politično funkcijo. Naš predsednik na žalost ni kandidat, je politik vrhunskega kova na odgovornem položaju, in kot tak bi moral skrbno izbirati besede in se včasih dotakniti tudi kakšne resne, manj vesele teme, četudi gre za proslavljanje rojstnega dne države.
