»S sprejetjem naše prve vesoljske politike je Nato danes naredil še en pomemben korak v prilagajanju,« je med zasedanjem obrambnih ministrov preko Twitterja sporočil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.
Cilj politike je usklajevanje prizadevanj med zaveznicami pri soočenju z izzivi, ki se pojavljajo v vesolju. Nato sicer ne namerava razvijati lastnih vesoljskih zmogljivosti. »Ne načrtujemo militarizacije vesolja,« je zagotovil Stoltenberg v sredo ob začetku dvodnevnega zasedanja v Bruslju. »Zavedamo se, da vesolje predstavlja zelo kompleksen in ključen element zavezniške obrambne drže. V vesolju imamo satelite, ki nudijo podporo različnim dejavnostim na Zemlji, in želja je, da se posveča večja pozornost vesoljski tehnologiji in politiki do vesolja,« je za STA po koncu zasedanja danes pojasnil obrambni minister Karl Erjavec.
Obrambni ministri so se na zasedanju posvetili tudi pripravam na svet brez pogodbe ZDA in Rusije o omejitvi jedrskih raket srednjega dosega (INF), ki sta jo leta 1987 podpisala tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan in zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov. Pogodba prepoveduje jedrske rakete z dosegom od 500 do 5500 kilometrov.
Zaradi vztrajnih ruskih kršitev je pričakovati, da bo ta pogodba 2. avgusta prenehala veljati. Rusija ima še pet tednov časa, da jo reši in da preverljivo uniči sistem izstrelkov SSC-8, s katerim jo krši, a nič ne kaže, da se bo to zgodilo, je ocenil Stoltenberg. Kot je opozoril minister Erjavec, bi imela prekinitev pogodbe negativne posledice za varnost v Evropi. »Zato smo danes potrdili paket možnih politično-vojaških ukrepov, s katerimi želimo ohraniti kredibilnost zavezniškega odvračanja in obrambe,« je povedal Erjavec. Ob tem so Rusijo znova pozvali k spoštovanju te pogodbe.
Erjavec je v razpravi na zasedanju pozval, da je treba zagotavljati strateško stabilnost in da mora biti ta usklajena tudi z drugimi mednarodnimi organizacijami, pri čemer je izpostavil zlasti Evropsko unijo, ki ima svojo varnostno in obrambno politiko. Poseben poudarek je dal strateškemu komuniciranju, da po njegovih besedah ne bi izpadlo, da so države članice Nata in EU tiste, ki so prekinile pogodb INF.
Pomembna tema zasedanja je bilo tudi uresničevanje zaveze, da članice do leta 2024 za obrambo namenijo dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V Natu so pred dnevi objavili prve statistične podatke za letos, ki kažejo na 3,9-odstoten realen dvig v evropskih zaveznicah in Kanadi ter s tem peto zaporedno leto rasti obrambnih izdatkov. Cilj dveh odstotkov naj bi letos izpolnilo osem zaveznic - ZDA, Velika Britanija, Estonija, Grčija, Latvija, Litva, Poljska in Romunija, medtem ko so ga leta 2014 izpolnjevale le tri. Večina zaveznic načrtuje uresničitev tega cilja do leta 2024. »To je dober trend. Pričakujemo, da se bo nadaljeval,« je poudaril Stoltenberg.
Slovenija naj bi letos za obrambo namenila 1,04 odstotka BDP ali 525 milijonov ameriških dolarjev, medtem ko je leta 2014 namenila 0,97 odstotka BDP ali 411 milijonov dolarjev, kar je v realnem smislu skoraj 28-odstotno povečanje. Po deležu BDP bodo za obrambo letos manj namenili le Luksemburg, Belgija in Španija. Trenutno je slovenski cilj, da do leta 2024 doseže 1,5 odstotka BDP. Erjavec je povedal, da je v proračunu za leto 2020 za obrambo predvidenih 1,15 odstotka BDP, za leto 2021 pa 1,25 odstotka. »Slovenija gre tukaj v pravo smer, ki zagotavlja tudi ustrezen razvoj Slovenske vojske,« je poudaril.
Obrambni ministri Nata so se srečali tudi z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Federico Mogherini, s katero so razpravljali o novih tehnologijah. »Tehnološki razvoj, tudi na vojaškem področju, prinaša tako izzive kot tudi priložnosti in tu gre predvsem za to, da nas ne bi prehitela Rusija ali Kitajska,« je opozoril Erjavec. Strinjali so se, da je treba pri razvoju teh tehnologij preprečiti morebitno podvajanje med Natom in EU in da je treba izkoristiti vse priložnosti, ki jih ponujajo tehnološki razvoj in različni skladi, je povzel Erjavec. Na zasedanju so govorili tudi o razmerah v Afganistanu in prihodnosti Natove tamkajšnje misije Odločna podpora. Slovenija v njej sodeluje z osmimi pripadniki Slovenske vojske, ki so nameščeni v Heratu. Erjavec je dejal, da je Slovenija poravnala svoj prispevek za letošnje leto v skrbniški sklad za afganistansko vojsko v višini 750.000 dolarjev. Ministri so ocenili, da se varnostne razmere v Afganistanu izboljšujejo in da se pojavljajo možnosti za mir, pri čemer bodo ključne predsedniške volitve, ki bodo predvidoma jeseni. Ministri so se posvetili tudi pripravam na vrh voditeljev držav članic Nata, ki bo decembra v Londonu.
Erjavec je v sredo veleposlaniku pri Natu Jelku Kacinu, ki se mu izteka mandat, izročil plaketo obrambnega ministrstva za izjemne zasluge, požrtvovalnost in prizadevnost pri krepitvi in uspehih Slovenske vojske in ministrstva za obrambo.
