Kanclerka se dobro počuti in bo nadaljevala svoje delo po predvidenem programu, je danes tiskovni predstavnik nemške vlade in eden najožjih sodelavcev Angele Merkel miril nemško javnost. Merklova je danes namreč že drugič v zadnjih desetih dneh v javnosti doživela napad neobvladljivega tresenja vsega telesa. Danes se ji je to zgodilo med dopoldansko slovesnostjo ob imenovanju nove pravosodne ministrice Christine Lambrecht v gradu Bellevue, rezidenci predsednika države Frank-Walterja Steinmeierja. Neposredno po tem se je kanclerka udeležila še ministričine prisege v bundestagu.
Tokrat očitno ni bila dehidracija
Prvi podoben napad je Merklova doživela minuli teden med opoldanskim državniškim sprejemom ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Berlinu. Uradna obrazložitev takrat je bila, da je bila kanclerka dehidrirana, poleg tega pa, da je očitno popila preveč kave in da si je opomogla takoj, ko je spila nekaj kozarcev vode. Javnost je to razlago sprejela kot verjetno, toda med današnjim napadom Merklova ni popila ponujene vode, temveč je kozarec najprej sprejela, nato pa ga vrnila. Poleg tega je bila temperatura v Berlinu danes nižja kot prejšnji torek, tudi neprimerno manj soparno je bilo kot, denimo, pred dvema letoma v Mehiki, ko jo je obšla podobna slabost.
Nekaj ur po današnjem napadu slabosti je Merklova odletela proti Japonski, na srečanje voditeljev najrazvitejših držav sveta G20 v Osaki. Z letalom tokrat ni bilo težav, za vsak primer pa je bil – po lanskih zapletih z okvarami, zaradi katerih je morala kanclerka potovati z redno letalsko linijo in je zamudila na vrh G20 v Buenos Airesu – na berlinskem letališču v pripravljenosti tudi drugi namenski airbus A340 nemške vojske. Tokrat nemška vojska tudi s kanclerkino vrnitvijo ne bo tvegala, kajti pozno popoldne je proti Osaki kot rezerva poletel še drugi airbus. Uradno na vadbeni polet.
Kohlove bolečine in združitev Nemčij
Nemški politiki o zdravstvenih težavah in boleznih skrajno neradi govorijo javno, tudi mediji oziroma javnost je pri poizvedovanju zelo zadržana. Eden najbolj znanih tovrstnih primerov so težave Helmuta Kohla s prostato leta 1989, neposredno pred kongresom krščanskih demokratov v Bremnu, ko je nekaj vplivnih strankinih funkcionarjev poskušalo spodnesti Kohla najprej kot predsednika stranke in nato še kot kanclerskega kandidata stranke na bližnjih parlamentarnih volitvah.
Kohl je menda prenašal neznanske bolečine, prepričan, da bi bila njegova usoda zapečatena, če bi »zarotniki« izvedeli za njegove probleme. Na operacijo je odšel takoj po kongresu, ko je bil za predsednika stranke znova izvoljen s 77 odstotki glasov, s tem pa je dobil ne le nov kanclerski mandat, ampak je postal tudi kancler ponovne nemške združitve.
