V minulem letu je slovensko gospodarstvo cvetelo. V Ajpesu ugotavljajo, da je bil delež neto čistega dobička v skupnih prihodkih družb – z izjemo leta 2017 – lani na zgodovinsko najvišji ravni. Ob tem dodajajo, da so bili tudi nekateri drugi kazalniki ugodnejši kot pred krizo. Družbe in podjetniki so lani povečali število zaposlenih, prihodke, prihodke na tujem trgu, neto dodano vrednost in >neto čisti dobiček. Rekordna sta bila tudi dobiček iz poslovanja (EBIT) in dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA).
Analitiki zato minulo leto ocenjujejo kot eno najuspešnejših v zadnjih letih. »Slovenske družbe v minulih letih niso samo povečevale dobička, ampak so se tudi občutno razdolžile. Kazalec neto dolga v primerjavi z EBITDA je na zgodovinsko najnižji ravni, kar nekaj družb pa je celo brez dolga in s konkretnimi depoziti na bančnem računu,« je povedal upravitelj v KD Skladih Grega Meden.
S poslovanjem slovenskih družb, ki kotirajo na borzi, so lahko po besedah Medena zadovoljni tudi vlagatelji, saj so dividende že zadnjih nekaj let nadpovprečno visoke: »Podjetja povečujejo dobičke na račun konjunkture v svetovnem gospodarstvu. K rasti prispevajo tudi nižji stroški financiranja zaradi rekordno nizkih obrestnih mer in pa razdolževanja. V letu 2018 je bilo že mogoče opaziti, da se rast na naših izvoznih trgih umirja, temu pa so sledile tudi nižje rasti prihodkov od prodaje.«
Največje in najboljše slovenske družbe, ki so jih v Bisnode uvrstili na lestvico Top 100, so lani ustvarile 34 milijard evrov prihodkov, kar je 4,7 odstotka več kot predlani. Povečale so tudi dobičke. Sto najboljših družb na letošnji lestvici je ustvarilo skupno 1,92 milijarde evrov dobička ali 14 odstotkov več kot družbe na lanski lestvici.
Najboljše leto, a ne za največje
Kljub uspešnemu poslovanju rast gospodarskih prvokategornikov lani ni bila tako skokovita kot leta 2017. Če je rast prihodkov največjih družb leta 2018 znašala 4,7 odstotka, je bila leta 2017, ko je znašala 16,9 odstotka, bistveno višja. Poleg tega je bila lanska rast prihodkov največjih družb za dobre štiri odstotne točke nižja od rasti prihodkov povprečne slovenske gospodarske družbe, ki je po podatkih Ajpesa znašala devet odstotkov. Tudi delež prihodkov, ki ga ustvarijo največje družbe med vsemi gospodarskimi družbami, se je malenkost skrčil, in sicer s predlanskih 34,6 odstotka na lanskih 33,9 odstotka.
Kako lahko razumemo skromnejšo rast največjih slovenskih družb? Če je nekdaj veljalo, da jedro slovenskega gospodarstva tvori peščica velikih družb, to v zadnjih letih velja čedalje manj, pravijo analitiki. »Menim, da vodilno vlogo, vsaj kar zadeva rast, čedalje bolj prevzemajo mala in srednja podjetja. Podjetja, ki so v zasebni lasti in so vodena racionalno ter zaposlujejo strokovnjake. Ta podjetja se hitro prilagajajo na ostro konkurenco v mednarodnem tržnem okolju in prepoznavajo tržne niše,« je prepričan Meden. Poleg slabše rasti velike slovenske družbe po njegovih besedah dosegajo tudi bistveno nižji donos na kapital kot primerljive družbe v tujini.
Na vrhu se gneteta farmacevta
Kljub konkurenci manjših, mlajših in inovativnih družb na vrhu lestvice najboljših sto že vrsto let srečujemo ista imena. Na vrhu lestvice so trdno zasidrane družbe, ki so nastale še pred osamosvojitvijo Slovenije (na primer Revoz), družbe, ki so v državni lasti (Dars), in nekdanje državne družbe (Lek). Z vidika dejavnosti prevladujejo upravljavci infrastrukture, trgovci z elektriko in nafto ter proizvajalci farmacevtskih preparatov.
Novomeška Krka letos ponovno zaseda prvo mesto na lestvici družb z najvišjimi dobički. Čisti dobiček matične družbe Krka je lani znašal 163,3 milijona evrov, kar je šest odstotkov več kot leta 2017 in najvišji dobiček družbe po letu 2013. V vsej skupini Krka so lani dosegli največjo prodajo in najvišji čisti dobiček v svoji 65-letni zgodovini.
Niz rekordov so dosegli tudi pri proizvodnji. »Proizvedli in zapakirali smo rekordno količino zdravil na recept, izdelkov brez recepta in veterinarskih izdelkov, skupaj 14,3 milijarde enot. Hkrati smo dosegli največjo proizvodnjo na mesečni in četrtletni ravni. V vseh prodajnih regijah smo dosegli znatno rast prodaje,« je poudaril predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič. Po njegovih besedah bodo še naprej ostali osredotočeni predvsem na generična zdravila na recept, ki jih tržijo pod lastno blagovno znamko, krepili pa bodo tudi izbrana terapevtska področja izdelkov brez recepta in veterinarskih izdelkov, predvsem za ljubiteljske živali.
Le dve mesti za Krko se je s 116,7 milijona evrov dobička uvrstila farmacevtska družba Lek. V primerjavi s Krko so v Leku ustvarili nižje prihodke, močno pa so novomeško tekmico prehiteli pri rasti prihodkov in rasti dobička. Slednja je bila v Leku 40-odstotna, v Krki pa 6-odstotna. Po besedah člana uprave Leka Ivana Ďurovčíka je na visoko rast dobička med drugim vplivala tudi enkratna odprodaja pravic izdelkov. »Družba Lek je v letu 2018 glede na zastavljene cilje poslovala zelo uspešno. Naše poslovanje so zaznamovale rekordne količine proizvedenih zdravil, dobra oskrba kupcev in številne uspešne presoje, kar se je odrazilo v dvoštevilčni rasti prihodkov in dobička,« je še dejal Ďurovčík.
Stanje visoke napetosti v energetiki
Energetski trgovec Petrol je lansko leto končal z najvišjimi prihodki med vsemi družbami v Sloveniji. Matična družba je ustvarila 4,4 milijarde evrov prihodkov in 100 milijonov evrov čistega dobička, zaradi širitve poslovanja in akvizicij družb pa so zaposlili 300 ljudi. Tudi Skupina Petrol je poslovala uspešno; predsednik uprave Tomaž Berločnik je minulo leto označil celo za najboljše v njihovi zgodovini. V letu 2018 so kot skupina realizirali 5,4 milijarde evrov prihodkov od prodaje ali 20 odstotkov več kot v letu 2017, čisti poslovni izid pa je znašal 91,8 milijona evrov, kar je 13 odstotkov več kot leto prej.
Poleg prodaje proizvodov iz nafte se Petrol čedalje bolj usmerja tudi v prodajo trgovskega blaga. Od lanskega leta naprej trgovskega blaga ne prodaja več le na bencinskih servisih, temveč tudi v petih mestnih trgovinah HopIN. Dve trgovini brez goriva so lani odprli v Ljubljani, po eno pa še v Mariboru, Celju in Kranju. S prevzemom družbe Mbills so vpeti tudi v razvoj ponudbe alternativnih finančnih storitev.
Na drugo mesto lestvice družb z najvišjimi prihodki se je z 2,4 milijarde evrov prometa uvrstil še en energetski trgovec – trgovec z elektriko Gen-i. V primerjavi z letom 2017 je ustvaril tako nižje prihodke kot nižji dobiček, je pa za okoli 35 odstotkov povečal število zaposlenih. Na četrtem mestu lestvice najdemo največjega proizvajalca in trgovca z električno energijo na veleprodajnem trgu v Sloveniji, Holding Slovenske elektrarne (HSE), ki je lani prav tako ustvaril nižji dobiček in prihodke. Na ravni skupine so pridelali 11,8 milijona evrov čiste izgube, kar je posledica slabitve sredstev Termoelektrarne Šoštanj, čisti prihodki skupine pa so upadli za skoraj sedem odstotkov, na 1,47 milijarde evrov. Ob tem so celotno zadolženost znižali za 67 milijonov evrov na 784,14 milijona evrov. Vodstvo holdinga je lansko leto označilo kot izjemno zahtevno, a uspešno. Največja izziva, s katerima so se soočali, sta bila po njihovih besedah velika volatilnost cen električne energije in slaba hidrologija.
Na lestvico najboljših sto se je tako po prihodkih kot po dobičku uvrstila tudi družba Eles, sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja. V lanskem letu so v družbi naračunali 176 milijonov evrov prihodkov ali šest odstotkov manj kot leta 2017 in 16,6 milijona evrov dobička, kar je 1,8 odstotka manj kot predlani. Direktor družbe Aleksander Mervar o lanskih poslovnih rezultatih pravi, da jim dobiček prek metodologije skoraj v celoti določa Agencija za energijo. »Bolj kot na dobiček sem ponosen na pridobitev nepovratnih sredstev skladov EU, na našo inovativno naravnanost, na to, da v celoti uresničujemo pooblastila za izvajanje javne gospodarske službe, in predvsem na uresničevanje začrtane poslovne strategije,« je Mervar povedal v nedavnem intervjuju za Dnevnik.
Državne družbe z rekordnimi dobički
Na drugem mestu lestvice podjetij z najvišjim dobičkom z rekordnih 154,4 milijona evrov dobička sedi upravljalec avtocestnega omrežja Dars. Lani je realiziral 495,4 milijona evrov prihodkov, kar je osem odstotkov več kot v letu 2017. Cestninski prihodki družbe, ki predstavljajo 91 odstotkov vseh prihodkov, so bili v letu 2018 za pet odstotkov večji od realizacije v letu 2017. »Prihodki od cestnin so se povečali zaradi boljše prodaje vinjet, rasti tovornega prometa ter uvedbe novega sodobnega elektronskega cestninjenja vozil z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone,« je pojasnil predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic.
Rekorden dobiček, 58,6 milijona evrov, je lani dosegla tudi Luka Koper, ki se je s tem rezultatom uvrstila na peto mesto. Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je znašal 60 milijonov evrov ali za 71 odstotkov oziroma 25 milijonov evrov več kot v letu 2017. Brez upoštevanja enkratnega dogodka – prejete odškodnine v višini 9,6 milijona evrov – in brez v letu 2017 oblikovanih rezervacij za obveznosti iz naslova pravnih obvez v višini 17,7 milijona evrov pa bil čisti poslovni izid skupine občutno nižji.
Novinci proizvajajo počitniška vozila
Letos se je med največje in najboljše slovenske družbe prebilo 12 novih imen, kar dve med njimi pa sta povezani s proizvodnjo počitniških vozil. Najvišje uvrščeni novinec je družba Adria Mobil eden najuspešnejših proizvajalcev počitniških vozil v Evropi. Lani so izdelali dobrih 16.000 počitniških vozil, od predelanih kombijev, avtodomov, počitniških prikolic pa vse do mobilnih hišic. V primerjavi s predlanskim letom so čisti dobiček povečali za 62 odstotkov, celotne prihodke pa zmanjšali za 22,5 odstotka. S tem so zasedli 7. mesto po dobičku in 26. mesto po prihodkih.
Na 38. mesto po prihodkih se je uvrstila družba Carthago, ki v prekmurskih Odrancih proizvaja avtodome in predelane kombije znamk Malibu in Carthago. V primerjavi z letom 2017 je družba lani dosegla eksplozivno, 90-odstotno rast čistega dobička, na strani prihodkov pa že od leta 2013 dosega neprestano rast.
Kje bodo zaposlovali?
Največja in najuspešnejša podjetja so običajno tudi največji zaposlovalci. Titula največjega zaposlovalca že tradicionalno pripada Mercatorju, ki je lani zaposloval 8264 ljudi. Prvaku se je v zadnjem letu nekoliko približala Pošta Slovenije, kjer ima službo 5371 ljudi. Če so v Mercatorju v zadnjem letu število zaposlenih zmanjšali (za 3,6 odstotka), so ga v Pošti Slovenije povečali (za 1,8 odstotka). Še bolj izrazito, za sedem odstotkov, so število zaposlenih povečali v Krki, ki na lestvici največjih zaposlovalcev zaseda tretje mesto.
V Mercatorju pojasnjujejo, da je manjše število zaposlenih posledica sporazumnih prekinitev delovnega razmerja in upokojitev, hkrati pa tudi odraz situacije na trgu dela. »Stalno so odprta prosta delovna mesta za prodajalce peke, rib, kuharje in delavce v logistiki, ki pa jih zaradi izpraznjenega trga dela ne uspemo takoj zapolniti. Trenutno so največje potrebe po novih delavcih v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem, kjer je prostih okoli sto delovnih mest,« so nam povedali pri najboljšem sosedu. Lani so ustvarili za pol odstotka nižje prihodke in zasedli šesto mesto na lestvici Top 100.
V Pošti Slovenije za leto 2019 načrtujejo 219 dodatnih zaposlitev na območju vse Slovenije. Nove sodelavce intenzivno zaposlujejo predvsem v prometu, torej dostavljavce in uslužbence na okencih. V Pošti Slovenije so lani prihodke povečali za pet odstotkov, dobiček pa za 31 odstotkov.
Zaposlovali bodo tudi v Krki, kjer letos načrtujejo štiriodstotno rast števila zaposlenih oziroma približno 300 novih zaposlitev. »Glede na to, da smo farmacevtska družba, so za nas najbolj aktualni univerzitetni pa tudi visoko strokovno izobraženi farmacevti in kemiki. Seveda potrebujemo tudi druge strokovnjake različnih smeri, in sicer s področja ekonomije, računalništva, strojništva in elektrotehnike,« so nam povedali v družbi in dodali, da večje število delavcev zaradi širitve proizvodnih zmogljivosti iščejo tudi za delo v proizvodnji.
