V središču pozornosti je bila demokratska senatorka iz Massachusettsa Elizabeth Warren, ki ima v anketah največ podpore med vsemi devetimi protikandidati, ki so bili na odru. Danes se bo pomerila druga deseterica z dvema vodilnima kandidatoma, nekdanjim podpredsednikom ZDA Josephom Bidnom in senatorjem iz Vermonta Berniejem Sandersom. Vsi trije so v anketah deležni višje podpore kot Trump, ki bo skoraj zagotovo kandidat republikanske stranke.

70-letna Warrenova je v marsičem podobna Trumpovi nasprotnici leta 2016 Hillary Clinton, saj ima načrt za skoraj vse težave, ki težijo Ameriko. Dosedanje izkušnje z volitvami v ZDA so sicer pokazale, da to morda ni najbolj pametno, saj so zgodaj objavljeni načrti izpostavljeni napadom nasprotne strani. Vendar pa so prav načrti glede študentskih posojil, zdravstva, davkov in še česa Warrenovi pomagali do visoke uvrstitve v anketah, v katerih občasno že prehiteva Sandersa.

Warrenova je bila poleg newyorškega župana Billa De Blasia edina na odru, ki je dvignila roko ob vprašanju, kdo podpira javno zdravstvo in ukinitev zasebnega zdravstva. Za druge kandidate je to preveč skrajno stališče, ki demokratskemu kandidatu ne bo pomagalo osvajati glasov sredinskih volivcev.

Ogorčenje nad migrantskimi centri

Senatorka slovenskega rodu Amy Klobuchar na primer podpira kombinacijo javnega in zasebnega zdravstva, tako kot večina drugih kandidatov. Warrenova je, podobno kot Sanders leta 2016, vztrajala, da lahko progresivne, torej leve politike, premagajo Trumpa.

Poleg Warrenove, De Blasia in Klobucharjeve sta bila na odru tudi nekdanji župan San Antonia Julian Castro ter senator iz New Jerseyja Corey Booker, ki sta se občinstvu pohvalila z znanjem španskega jezika, ko sta kritizirala imigracijsko politiko predsednika Trumpa.

Amerika je ogorčena nad stanjem v zbirnih centrih za migrantske otroke in nad fotografijo trupla očeta in hčerke, ki sta utonila med prehodom mejne reke Rio Grande. Vsi kandidati so za to okrivili neusmiljeno politiko predsednika Trumpa.

Izogibanje medsebojnih napadov

Soočenje je pokazalo raznolikost ZDA, ki je republikanska stranka ne kaže. Na odru so bile tri ženske (Warren, Klobuchar in kongresnica Tulsi Gabbard), temnopolti kandidat (Booker) in kandidat mehiškega porekla Castro. Poleg njih pa še guverner Washingtona Jay Inslee, De Blasio, nekdanji kongresnik iz Teksasa Beto O'Rourke, kongresnik iz Ohia Tim Ryan ter nekdanji kongresnik iz Marylanda John Delaney.

Udeleženci soočenja so se izogibali medsebojnih napadov in kritik na račun 76-letnega Bidna, ki je po anketah daleč pred vsemi. To bo morda danes storil 77-letni Sanders na soočenju, na katerem se bo med drugim pomeril s senatorko iz Kalifornije Kamalo Harris, 37-letnim homoseksualnim županom Peteom Buttigiegom ter podjetnikom Andrewom Yangom.

Klobucharjeva proti Trumpovi zunanji politiki »v kopalnem plašču«

Castro je kritiziral O'Rourka, ker ni za popolno dekriminalizacijo prestopa meje, O'Rourke pa je odvrnil, da za kriminalce pač to ne bi smelo veljati. Sicer pa se kandidati večinoma strinjajo glede najpomembnejših vprašanj, kot so podnebne spremembe. Nekateri na prvo mesto groženj ZDA postavljajo Trumpa, drugi Kitajsko, Iran ali Rusijo.

Kot je pokazalo soočenje, nihče med desetimi kandidati ne bi vodil Trumpove zunanje politike udinjanja diktatorjem in žalitev zaveznikov. »Mislim, da ne bi smeli voditi zunanje politike v kopalnem plašču ob petih zjutraj,« je dejala Klobucharjeva. Le Booker je izstopal kot kandidat, ki je jedrski sporazum z Iranom iz leta 2015 označil za napako. Booker prihaja iz Newarka blizu New Yorka, kjer imajo glavno besedo podporniki Izraela, ki tako kot Trump sporazumu nasprotuje.

Vsi zagovarjajo zvišanje minimalne plače, pravice žensk in manjšin ter drugačnih, komentatorji ameriških televizij pa menijo, da je bilo soočenje v znamenju Warrenove.

Soočenje je spremljal tudi predsednik Trump, ki je imel na twitterju kratek komentar - dolgočasno. Napadel je tudi televizijo NBC, ker je med soočenjem prišlo do tehničnih težav z ozvočenjem.