Slovenija, zelena dežela, je polna kulturne krajine: parkov, vrtov, gajev, drevoredov in drugih negovanih okolij, katerih lepota in smotrnost najbolje prideta do izraza v vročih poletnih dneh. Prav nič drugače ni z edinim slovenskim arboretumom, 85 hektarjev velikim javnim parkom, ki se nahaja v občini Radomlje. Korenine Arboretuma Volčji Potok segajo v začetek 19. stoletja in so se z leti dobro razvile. Čeprav izraz arboretum v strogem smislu pomeni zbirko lesnatih rastlin, je Arboretum Volčji Potok danes botanična znamenitost in kulturna dediščina, kjer najdemo marsikaj. Vse od nasadov kaktusov do kipov dinozavrov. Najnovejša pridobitev javnega zavoda pa je rozarij Roža skrivnostna, ki so ga slavnostno odprli na dan državnosti.
Ne le zbirka papeških vrtnic
V Arboretumu Volčji Potok uspeva 3500 sort okrasnih rastlin, od tega kar 1000 sort vrtnic, ki skupaj razpirajo kar 5000 cvetov, je povedala Melita Miš Strgar, ki je v arboretumu zaposlena. Rozarij Roža skrivnostna je že tretji rozarij, ki je v arboretumu na ogled, in se ponaša s tridesetimi različnimi sortami. V njem so zbrane vrtnice, ki so bodisi vzgojene iz cepičev, nabranih v papeških vrtovih v Vatikanu in Castel Gandolfu, bodisi so z imeni povezane z rimskokatoliško cerkvijo. Kar pomeni, da se imenujejo po papežih, svetnicah in svetnikih, redovih, romarskih krajih in drugih simbolih, značilnih za katoliško vero.
Tako v grajenem delu vrta, ki posnema vzorec tlaka na Trgu svetega Petra v Vatikanu, lahko srečamo rože, ki se imenujejo klinijska opatija, roža svetega Andreja, Pij XI., papež Frančišek, božja slava, aleluja, sv. Cecilija, črna Marija, Janez Pavel II., vstajenje in druge, ki v svojem imenu nosijo zgodbo. Na primer, črna Marija označuje upodobitve sv. Marije, saj v katoliškem delu Evrope obstaja vsaj 450 upodobitev Marije s temno ali črno poltjo. Vrtnica papež Frančišek je bila vzgojena iz cepiča, ki je bil leta 2016 odrezan v vatikanskih vrtovih. Tam je bila vrtnica s tem imenom posajena istega leta v poklon papežu, ki je službo nastopil leta 2013. V Franciji so vrtnico z imenom vstajenje požlahtnili leta 1975, ob tridesetletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ravensbrück z namenom, da se ne pozabi na grozote, ki so jih tam preživljale ujetnice. Rožnata sv. Cecilija je posvečena istoimenski zgodovinski osebnosti, ki je v Rimu živela okoli leta 200, usmrčena pa je bila zaradi prestopa iz poganstva v krščanstvo.
Miš-Strgarjeva je poudarila, da želijo »z novim tematskim vrtom v arboretumu nagovoriti še eno skupino obiskovalcev in povedati, da se vrtnica ne dotakne le telesnih čutov, temveč tudi duha«. In kako se je sodelovanje s sedežem rimske škofije sploh začelo? »Slovensko veleposlaništvo je potrebovalo drevo za protokolarno zasaditev, ki jo je opravil Borut Pahor v vatikanskih vrtovih, nakar se je sodelovanje razširilo. Nam se je zdelo zanimivo, da bi pri nas zasadili sorte, ki jih sicer na tržnici ni mogoče kupiti.« Vodja projekta načrtovanja tematskega vrta je bil strokovnjak za vrtnice in prav tako sodelavec arboretuma Matjaž Mastnak, ki mu je skupaj s kolegi uspelo ustvariti unikaten sortiment vrtnic, katerih žlahtnenje je povezano z najbolj razširjeno evropsko religijo.
