Tudi v Sloveniji se obetajo spremembe, piše v novi številki Nedeljskega dnevnika novinarka Tjaša Lampret. Zadnje razprave o ustreznosti kazenskopravne obravnave nasilja nad ženskami so povezane z odmevno koprsko sodbo iz leta 2017, ki je bila v javnosti razkrita šele v začetku letošnjega leta in po kateri moški iz Primorske, ki je posilil spečo žensko, ni bil obsojen posilstva, ampak le »kaznivega dejanja prisiljenja«. Laična javnost, nevladne organizacije in društva, ki se srečujejo z žrtvami nasilja, so skočili na noge, z različnih strani so se vrstile zahteve po spremembah kazenskega zakonika v delu, ki obravnava spolno nedotakljivost. Pozivu se je pridružila tudi stroka, hladni pa niso ostali niti na ministrstvu za pravosodje in so napovedali spremembe.
Za spremembo si prizadeva tudi Amnesty International Slovenija. »Realnost je, da je za prijavo posilstva potrebnega veliko poguma in odločnosti. In ko ga ženske prijavijo, jih pogosto krivijo in ponižujejo, jih vedno znova sprašujejo, kaj so naredile, da so posilstvo izzvale, zakaj so se spravile v določeno situacijo. Raziskave znova in znova potrjujejo, da številni mislijo, da ni posilstva, če je žrtev pod vplivom alkohola, oblečena v bolj razkrita oblačila ali če se fizično ne upira napadu,« opozarja Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije pri omenjenem društvu.
Dodaja, da si preživele žrtve posilstva zaslužijo, da se jim verjame. Njihove prijave je treba temeljito preiskati in dobiti morajo podporo, do katere so upravičene. »Izhodiščna točka mora biti: za posilstvo ni nikoli kriva žrtev, in pa seveda to, da države v pravnem redu določijo, da je spolnost brez privolitve posilstvo. Če tega ni, se storilci lahko izogibajo odgovornosti.«
Pravosodni postopki morajo zaščititi žrtev, Nagličeva pa ob tem postreže s podatki, ki kažejo, da na področju spolnega nasilja vlada visoka stopnja nekaznovanosti. »Po podatkih Agencije EU za temeljne človekove pravic se v EU povprečno prijavi 14 odstotkov posilstev. Pri čemer podatki iz istega vira iz leta 2014 kažejo, da je vsaka tretja ženska, starejša od 15 let, doživela fizično in/ali spolno nasilje. Ena od 20 žensk v EU (5 odstotkov) je bila posiljena, ko je bila starejša od 15 let. K temu prispeva tudi dejstvo, da se spolno nasilje vse prevečkrat minimalizira in zanj celo krivi žrtev. Žrtev mora skozi postopke dokazovati, da se je borila, branila, upirala … in se boriti s preštevilnimi predsodki v družbi, za katere tudi v pravosodju niso povsem imuni.«
Več o tem pa v tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika.
Trenutno se na Luno ne moremo vrniti
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kakšne spomine ima na svoja komentatorska leta Miran Ališič, kakšna je kakovost slovenskih kopalnih voda, kaj je o vesolju in raziskavah povedala slovenska astrofizičarka iz ZDA Marija Strojnik Scholl, s čim grozijo klopi in kako se jih ubraniti… – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov.
