Ograjena travnata zaplata na vogalu Vilharjeve in Železne ceste ni običajna zelenica. Je pasji park, ki je urejen v sklopu Severnega mestnega parka za Bežigradom. S približno 930 kvadratnimi metri površine je sicer najmanjši ljubljanski pasji park, a prvi, ki ga je ljubljanska mestna občina uredila v mestu. Pasje igrišče za bežigrajske štirinožce so odprli leta 2010, do danes pa je po mestu razporejenih skupno pet pasjih parkov. Največji med njimi je dobrih 1500 kvadratnih metrov veliko pasje sprehajališče v Šmartinskem parku, pasji parki pa so psom in njihovim lastnikom na voljo tudi ob blokih v Ulici bratov Učakar v Kosezah, ob Pesarski ulici v Štepanjskem naselju in na zelenici za garažami v Clevelandski ulici v Jaršah.

Želijo si več sence in vodo

Pretirane gneče v bežigrajskem pasjem parku minulo dopoldne ni bilo. Le manjši črno-beli mešanček je razposajeno lovil palico in se z njo v gobčku ter z mahajočim repkom vračal k lastniku. »Zdaj je še nekaj sence, opoldne in kasneje je ne bo več. Prevroče bo. Tudi zelenica ni urejena, pogrešamo vodo,« je nad stanjem v pasjem parku za Bežigradom razočaran Grega. Čeprav si želi, da bi mestna oblast park bolje vzdrževala, z meščančkom Pepijem pogosto prideta tja. »Pepi se je bal velikih psov. Šele ko sva začela hoditi v pasji park, se je počasi navadil tudi na večje pse,« pove psičkov lastnik in doda, da je k temu precej pripomogla nemška doga, ki jo je lastnik včasih prav tako pripeljal na igro za Bežigrad.

Tudi ograjeno zelenico na robu Šmartinskega parka je imel minulo dopoldne povsem zase psiček Maks. »Ker je park ograjen, si lahko nekoliko bolj brezskrben, da kuža ne bo stekel na cesto,« je povedala njegova lastnica. Študentka Maksa pogosto pripelje v pasji park, medtem ko je lastnik svojega maltežana Pipina sprehajal na povodcu med preostalimi zelenicami Šmartinskega parka. »Pasji parki so v redu, da lahko psi prosto tekajo. Sam imam sicer doma vrt, zato se lahko prosto igra tam. Ko ga peljem na sprehod, pa je na povodcu.«

Naslednji park bo v Šiški

Uporaba pasjih parkov, ki so običajno opremljeni tudi s klopmi ter koši za odpadke in pasje iztrebke, je brezplačna. Na ograjenem območju se lahko kosmatinci prosto gibljejo, medtem ko morajo biti v mestnih parkih na povodcu. Zato si takšen pasji park želijo tudi v Črnučah, kjer podporo za ureditev zbirajo s peticijo. »V zadnjih letih imamo prebivalci četrtne skupnosti Črnuče vedno več psov. Psi so postali del naših družin in tako kot skrbimo za psihofizično dobrobit človeških družinskih članov, tako želimo poskrbeti tudi zanje,« je zapisano v peticiji za pasji park v Črnučah. Ob tem so poudarili, da javni pasji parki psom omogočajo dovolj prostega gibanja in jim pomagajo pri socializaciji, hkrati pa so tovrstni parki tudi odlično zbirališče pasjih lastnikov: »Medtem ko se psi rekreirajo in družijo z drugimi psi, lastniki počnejo isto.«

Na občini so z željo za pasji park v Črnučah seznanjeni, vendar, kot pravijo, nimajo informacije glede želene lokacije. »Glede lokacije pasjega parka je potrebno kar nekaj usklajevanj z lastniki psov, s tistimi občani oziroma bližnjimi stanovalci, ki nimajo psa, s četrtno skupnostjo in drugimi deležniki ter preveriti skladnost z občinskim prostorskim načrtom,« so postopek, kako ograditi del zelenice in jo nameniti psom, pojasnili na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet. Črnučani bodo tako morali očitno na pasji park v svoji četrtni skupnosti še počakati. Občina namreč niti v letošnjem niti v naslednjem letu ne načrtuje ureditve pasjega parka v Črnučah. Ga bodo pa najbrž dobili v Šiški. »Dogovarjamo se za lokacijo na območju četrtne skupnosti Šiška, kjer načrtujemo postavitev v letošnjem oziroma naslednjem letu,« so napovedali na občini.