Po torkovi železniški nesreči, zaradi katere je v tla po prvih ocenah steklo od 10.000 do 15.000 litrov kerozina, promet pa je obstal na eni najbolj obremenjenih železniških prog v državi, so danes hiteli prečrpavati nevarni kerozin, odstranjevati cisterne in napovedali, da bi bila proga lahko znova odprta že v petek.
Iz obalnih lokalnih skupnosti in javnega podjetja Rižanski vodovod je medtem prišel jasen apel, da je treba na prvo mesto postaviti pitno vodo. »Tudi predstavniki Slovenskih železnic in Luke Koper najprej pijejo vodo, šele nato gredo v službo,« je bil jasen direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj. Koprski župan Aleš Bržan ga je dopolnil, da dokler ne bo zagotovljena varnost pitne vode, morajo gospodarski interesi ostati na drugem mestu. Oba se zavzemata, da bi morale Slovenske železnice pred odprtjem proge odgovorno sanirati posledice nesreče in z vodozbirnega območja odstraniti večji del onesnažene zemljine. »Več ko bomo sedaj te onesnažene zemljine odstranili, manj nevarnih snovi bo narava spirala naprej,« je jasen Pregelj. Kerozin vodnega vira Rižana danes še ni dosegel, tudi podtalnica še ni onesnažena. »Na srečo smo v sušnem obdobju. To, da bo dež spral iztečeni kerozin tudi v podtalnico, pa je neizogibno dejstvo,« je po kriznem sestanku na Rižanskem vodovodu pojasnila Sara Milenkovski, vodja službe za zdravstveni nadzor. Da se bodo odslej tresli ob vsakem malce večjem dežju, prikimava tudi Pregelj.
V Rižanskem vodovodu so že nekaj ur po nesreči preventivno prenehali črpati vodo iz Rižane in vklopili črpalke za črpanje podtalnice, ki naj bi jo onesnaženje doseglo nazadnje. Ker je vir vode iz podtalnice šibkejši in ker tudi Kraški in Istrski vodovod, ki sta priskočila na pomoč, ne moreta ponuditi neomejenih količin pitne vode, so v Rižanskih vodovodih svojih 90.000 odjemalcev (v poletnem času se število zaradi turistov dvigne na 130.000) pozvali k varčni rabi vode. Podjetje že izvaja monitoring vode, njihovi zaposleni so tudi prisotni na zajetjih in črpališčih, pričakujejo, da bo k monitoringu podobno kot po požarih v Fragmatu in Kemisu pristopila tudi Agencija za okolje (Arso).
Na ministrstvu za okolje, pod katerega spada Arso, so že potrdili, da bodo Rižanskemu vodovodu nudili vso potrebno pomoč, če bo prišlo do onesnaženja vodnega vira. Minister Simon Zajc se je s hrvaškim ministrom Tomislavom Ćorićem dogovoril, da bo Hrvaška pomagala pri zagotavljanju pitne vode. Občane bodo o vsem redno obveščali prek spletne strani.
Če bo vendarle prišlo do onesnaženja podtalnice, bodo morali edini vodni vir za celotno slovensko Istro izključiti. »To za nas pomeni izredne razmere. Prebivalci bodo vodo takrat sicer še imeli, bodo pa vzpostavljene začasne redukcije vode,« je Pregelj pojasnil, da bodo vodo posameznim krajem ob določenih urah zapirali, ter še opozoril, da Obala nujno potrebuje dodatni vir vode, saj je to edini vodovod v Sloveniji, ki nima zadostnega dotoka vode za oskrbo vseh uporabnikov.
Iztirjenje verjetno zaradi zlomljene kretnice
Približno 35 kompozicij medtem stoji v Luki Koper, še enkrat toliko drugod po državi in je namenjenih proti Obali ter še nekaj deset na drugi strani meja Slovenije. »Izpad 150 tovornih vlakov v dveh dneh bo treba nadoknaditi v juliju in avgustu,« pravi Dušan Mes, generalni direktor Slovenskih železnic, kjer si prizadevajo čim prej odstraniti posledice nesreče. Danes so izčrpali večino kerozina – vsega ne bo mogoče izčrpati, ker so iztirjeni vagoni nagnjeni, zmečkani, dva sta zarita v podlago do vzdolžnih nosilcev –, jutri bodo te vagone začeli umikati s tirov, pa tudi polagati nove tire. Uradni preiskovalec železniških nesreč v Sloveniji Daniel Lenart je danes za Dnevnik opisal, da je vsaj 200 metrov proge popolnoma uničene, tirnice polomljene, pragovi raztrgani, zato bo treba ta del proge položiti na novo. Tako bodo najprej odstranili zunanje vagone, nato popravili del tirnic proti notranjosti predora, nato spet odstranili naslednji vagon in tako postopoma naprej.
Najverjetneje je nesreči botrovala zlomljena kretnica oziroma ostrica, a to bo bolj jasno, ko bodo vagone izvlekli iz predora in opravili analizo. Kretnica se je zlomila bodisi zaradi previsoke temperature, prevelike obremenitve, napake ali utrujenosti materiala ... Človeška napaka je izključena. Dotično kretnico so železničarji letos ultrazvočno pregledali in zapisniki kažejo, da je bila do nesreče v dobrem stanju, pravi Mes. Takšni zlomi in posledično iztirjenja se zgodijo povprečno dvakrat letno, a na progi od Divače do Kopra v zadnjih letih iztirjenj ni bilo.
Vendarle srečna okoliščina
Torkova nesreča je po grobih ocenah povzročila med milijonom in poldrugim milijonom evrov škode na infrastrukturi in vagonih, a oboje je zavarovano, pravi Mes. Morebitno gospodarsko škodo v Luki Koper je v tem trenutku še prezgodaj ocenjevati.
Luka Koper je o nesreči in prekinjeni železniški povezavi obvestila svoje poslovne partnerje. Čim več tovora bodo poskušali preusmeriti na ceste in tovornjake v pristanišču sprejemali ter natovarjali tudi ponoči. Gneča na cestah bo zato predvidoma še nekoliko večja. A odločitev o obliki prevoza je v domeni strank Luke Koper, ki prevoz tovora tudi plačajo. Določenega tovora, denimo premoga, ne morejo preusmeriti na ceste. Kljub vsemu pa je srečna okoliščina nesrečne situacije ta, da naslednja tovorna ladja prispe v koprsko pristanišče šele jutri.
