Ogorčeni inženirji

Zaradi omejene dolžine prispevka bom navedel le nekaj citatov iz mojih tedanjih pripomb k članku g. Romana Lebarja »Zakon o arhitekturi in inženirski dejavnosti – razpad IZS?« (IZS.NOVO, marec 2008), ki pa mi jih IZS seveda ni objavil: »... vladne ali nevladne organizacije, katerih namen in naloga je zastopanje in lobiranje določenih skupnosti ... počno to skrajno nezadovoljivo, so le parazitske organizacije, ki jih bo čas prej ali slej povozil…«

»Politika je na 159. seji vlade RS sklenila, da ne potrebuje več 'partnerske' IZS, ki lahko disciplinira in obdrži svoje članstvo le z uradno prisilo, je zato v predlogu zakona predvidela ukinitev obveznega članstva ter s tem glavnega vira financiranja IZS. Sprevidela je namreč, da je IZS s svojo dosedanjo politiko previdnega mrmranja ter popuščanja (na primer s svojim '(ne)sodelovanjem' in tiho podporo vladajoči politiki pri Pravilniku za izdelavo projektne dokumentacije ter načrtovanih Tarifnih pogojih projektantskih storitev) zapravila spoštovanje in podporo večine strokovnega članstva. Z aktualnim načinom najnovejšega 'usklajevanja zakona' in ponovnim ignoriranjem IZS je politika ponovno jasno pokazala preziranje stroke in končno ugotovila neuporabnost 'partnerske' IZS za njene nadaljnje politične cilje.«

»Vedno hitrejši upad strokovnosti in kakovosti na področju gradnje ter bolj ali manj celotne inženirske stroke je hudo opazen ravno po tranziciji. Še zlasti v zadnjem času se rezultati politične vsevednosti vedno radikalneje kažejo pri gradnjah ljubljanskih klinik, tunelskih cestišč, kanalizacij, čistilnih naprav itd. Kot najbolj drastičen primer (saj se takrat še nismo spoznali s TEŠ 6, povezovalnim kanalom CO iz Medvod na CČN Ljubljana, drugim železniškim tirom itn.) naj navedem slovensko projektivo na področju zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih vod, ki se zlorablja le še za naknadno ustvarjanje alibija za strokovno izredno pomanjkljive razpise slabo delujočih, zato pa stroškovno prekomerno dragih naprav. Vendar se zdi, da IZS tega propada stroke sploh ne opaža, temveč nasprotno ugotavlja za inženirsko stroko celo ponovno 'postavitev na noge'!«

»Za IZS prihajajo torej zelo težki časi, saj zaman upajo, da jih bo politika še nadalje nagrajevala za 'partnersko sodelovanje' in jim ponovno prepustila udobni naslonjač. Vendar za razliko od bivšega režima, kjer so politiki še zavestno potrebovali in upoštevali stroko, se nasprotno dandanes 'nepotrebna in nadležna' stroka kratkoročno zamenjuje s poplavo neusklajenih predpisov in navodil (tudi) evropske skupnosti ter dolgoročno z bolonjskim uničenjem strokovnega šolstva in znanja.«

»IZS bo morala čim hitreje spoznati, da ni njena osnovna naloga partnerski odnos do politike in še manj policijski nadzor ter discipliniranje stroke, temveč izključno le zastopanje in delovanje v prid stroke. Prepričan sem, da bo v primeru neobveznega članstva pretežna večina inženirjev kratkoročno izstopila iz IZS, čeprav si vsi želimo močno, aktivno in neodvisno IZS, ki bo lobirala stroko (in ne kakor doslej izključno politiko). Izstopili bodo zato, ker se je sedanja IZS udinjala ter delovala le po poti minimalnega političnega upora in tako ni zaslužila niti dela visoke prisilne članarine, ki smo jo plačevali. Pri neobveznem članstvu pa se bo morala IZS končno za članstvo (in ustrezne članarine) boriti, delati in članstvu tudi nekaj ponuditi.«

»Da ne bo pomote, še enkrat ponavljam, da ne odobravam grozeče ukinitve IZS, vendar sem mnenja, da je IZS upravičena ter potrebna le, če bo 'spregledala' in v bodoče znatno izdatneje zastopala ter delovala v prid stroke.«

Iz članstva IZS sem izstopil 17. decembra 2012.