Samostojnost je Sloveniji omogočala, da je dobila mednarodno priznanje in nadaljevala pot v mednarodno skupnost kot suverena država, je spomnil Pahor na sprejemu, ki se ga je udeležil tudi predsednik vlade Marjan Šarec, prav tako pa sta bila navzoča minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in minister za obrambo Karl Erjavec. »Nikoli ne sme izginiti iz našega kolektivnega zgodovinskega spomina, da smo morali boj za svojo svobodo plačati z žrtvami tudi poleti 1991, ko so bile žrtve in ranjeni tako med civilisti kot med vojaškimi oz. policijskimi vrstami,« je opozoril Pahor. Ugotavlja, da so danes otroci ponosni na svojo domovino, a da o njenem nastanku vedo manj, kot bi si želeli.

Vse Slovenke in Slovence je prosil, da se ob dnevu državnosti s ponosom spomnijo na čas pred 28 leti in pomislijo na to, da so bile za obrambo neodvisnosti potrebne tudi žrtve. »Zdaj smo dolžni storiti vse, da s svojimi ravnanji in spominom na to pazimo, da naši otroci tega ne bodo nikoli izgubili izpred oči,« je pozval. Rudolf Lah iz Združenja vojnih invalidov in svojcev padlih '91 je dejal, da je bil čas, ko smo dobili svojo državo, čas veselja. A hkrati je bil za tiste, ki so izgubili svojce ali svoje zdravje, tudi čas žalosti, je opozoril. »Vsi tisti, ki smo pred 28 leti aktivno sodelovali v osamosvojitvenih dogodkih, smo del temeljev Slovenije,« je dodal. »Čas je, da Slovenija prizna naše žrtve in aktivno začne reševati težave, na katere opozarjamo ob vsakokratnih sprejemih,« je pozval.

Predsednik združenja Drago Koprčina je za STA dejal, da skušajo za kolege, ki so vojni invalidi brez urejenega statusa, urediti njihov položaj. Prav tako si prizadevajo, da bi otroci padlih prejeli odškodnine. Vlada Marjana Šarca je imenovala medresorsko skupino, ki naj bi skušala urediti odprta vprašanja, je povedal. »Ob vsaki obletnici vojne za Slovenijo se spomnimo časa, ko je oče padel, na dan pa pride bolečina zaradi izgube,« je za STA dejala Jasmina Molan. Z dogodki, kot je današnji sprejem, pa po njeni oceni država ustrezno poskrbi za obeleževanje spomina na čas pred 28 leti.

Predsednik Pahor, minister za notranje zadeve Poklukar in minister za obrambo Erjavec so danes položili tudi venec k pomniku padlim v vojni za Slovenijo '91 na Novih Žalah.

Simonovič spomnil na veličino osamosvojitvenih dejanj

Slovenski narod si je skozi zgodovino vedno moral utirati pot za svoj obstanek, nemalokrat se je znašel v podrejenem položaju, a se je uspel upreti, preživeti in se ohraniti, je na slavnostni seji DZ pred dnevom državnosti dejal podpredsednik DZ Branko Simonovič. Spomnil je »na veličino in hrabrost dejanj«, ki so vodila v samostojno državo. Podpredsednik DZ je v današnjem slavnostnem govoru izrazil »poklon narodu, ki se je v tistih zahtevnih časih povezal in poenotil«. »Ta poklon gre vsem Slovenkam in Slovencem doma in v tujini, vsem državljankam in državljanom. In ta poklon gre tudi vsem prijateljem Slovenije širom sveta, ki so jo na tej poti podpirali in bodrili,« je povedal na slavnostni seji DZ.

Z današnjega gledišča marsikatero izmed takratnih odločitev po njegovih besedah presojamo drugače. Kot je poudaril, pa na složnost izpred treh desetletij še vedno gledamo enako. »Sanjali smo o odprti družbi, gospodarskem razcvetu, politični stabilnosti, kamor so nas vodile misli o boljši prihodnosti za nas in naše zanamce,« je dejal. Verjeli smo vase, v mednarodno skupnost in hrepeneli po narodni enotnosti v mladi, upanja polni državi. Smele odločitve so se odrazile v našem razvoju in tudi mednarodna skupnost je v nas po besedah Simonoviča prepoznala kredibilnega partnerja. Letos smo obeležili 15-letnico našega članstva v Evropski uniji in zvezi Nato in leta 2021 bomo že drugič predsedovali Svetu Evropske unije.

Kot je poudaril podpredsednik DZ, pa danes stojimo na novem razpotju, pred novimi izzivi. EU po volitvah prešteva glasove in vrednoti interese, globalno pa se svet tudi z razvojem digitalnih tehnologij, vplivom klimatskih sprememb, bitk za naravne vire, migracij in drugih vzrokov vse hitreje spreminja. S tem se spreminjajo tudi dolgoletni vzorci sodelovanja, oblikujejo se nova zavezništva, iščejo se novi pristopi, nove povezave, nove, še bolj drzne, tudi predrzne rešitve, je navedel.

Vse te spremembe in smernice razvoja vplivajo tudi na nas in na naša življenja. Zato so še kako pomembni čuječnost, vsakodnevna in še tako majhna prizadevanja za dobrobit družbe. »Pomembno je negovanje naših medsebojnih odnosov, spoštovanje etičnih norm, spoštovanja in sprejemanje različnosti, tudi drugačnih mnenj,« je poudaril.