Alston je danes objavil poročilo, ki ga bo prihodnji teden obravnaval Svet ZN za človekove pravice. V njem izpostavlja raziskave, ki ocenjujejo, da bi lahko v državah v razvoju do leta 2050 zaradi podnebnih sprememb brez strehe nad glavo ostalo 140 milijonov ljudi.
»Izprijeno je, da ljudje v revščini, ki so odgovorni le za majhen delež globalnih izpustov, nosijo največje breme podnebnih sprememb in so najmanj sposobni ubraniti se pred njimi,« je v izjavi, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP, izpostavil Alston. »Grozi nam scenarij podnebnega apartheida, kjer bogati plačajo za to, da se izognejo pregrevanju, lakoti in konfliktom, medtem ko preostali svet trpi,« je še dodal.
Podnebne spremembe ostajajo obrobna tema
Kljub temu, da strokovnjaki po vsem svetu glasno opozarjajo na grožnjo podnebnih sprememb, v razpravah o človekovih pravicah ta tema ostaja obrobna, navaja poročilo. Še posebej pri tem izpostavlja urad visokega komisarja ZN za človekove pravice, ki temi podnebnih sprememb ne namenja dovolj pozornosti.
Alston je pri tem izpostavil še, da podnebne spremembe pomenijo obsežno krizo, ki ogroža človekove pravice velikega števila ljudi. Običajni pristop metodologije na področju človekovih pravic, korak za korakom, je zato »žalostno nezadosten«.
Posebni poročevalci ZN so neodvisni strokovnjaki. Njihova poročila ne nastanejo v imenu ZN, ampak organizaciji predstavljajo svoje ugotovitve, je še dodala AFP.
Sydney razglasil podnebne izredne razmere
Avstralsko mesto Sydney se je pridružilo stotinam mest in občin po svetu ter formalno razglasilo podnebne izredne razmere. Mestni svet je namreč presodil, da podnebne spremembe »resno ogrožajo« prebivalce Sydneyja.
Sydneyjska županja Clover Moore je bila kritična do zveznih vlad, ki so v zadnjih letih »sramotno« obravnavale problematiko podnebnih sprememb. Količina toplogrednih plinov, ki jih v ozračje izpušča Avstralija, se je v zadnjih štirih letih vztrajno povečevala. »Z razglasitvijo podnebnih izrednih razmer pozivamo zvezno vlado, naj se nemudoma odzove in postavi ceno ogljikovega dioksida, ki bo vodila do izpolnitve ciljev pariškega sporazuma,« je pojasnila županja. Zvezno vlado je mesto pozvalo tudi, naj vzpostavi posebno telo, katerega naloga bo zagotoviti socialno vzdržen prehod od fosilnih goriv v čistejšo prihodnost.
Sydney ima okoli četrt milijona prebivalcev, vsakodnevno pa mesto našteje še skupno več kot 600.000 obiskovalcev, dnevnih delovnih migrantov in študentov. Mesto si je za cilj zadalo znižati izpuste ogljikovega dioksida za 70 odstotkov do leta 2030 in doseči ničelne neto izpuste do sredine stoletja.
Sydney sicer ni prvo avstralsko mesto, ki je razglasilo podnebne izredne razmere. Kot prvi na svetu je to potezo leta 2016 sprejel mestni svet mesta Darebin v ožji regiji Melbourna. Po ocenah organizacije Forum za podnebne izredne razmere je doslej izredne razmere zaradi globalnega segrevanja razglasilo več kot 600 lokalnih teles v 13 državah.
