7946 evrov je lani znašal letni prag tveganja revščine za posameznika, mesečni pa 662 evrov. Prag tveganja revščine za štiričlansko družino z dvema odraslima in dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je znašal 1391 evrov na mesec, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 993 evrov na mesec.
89.000 upokojencev je lani živelo pod pragom tveganja revščine, od tega 29.000 moških in 60.000 ali kar 21,7 odstotka upokojenih žensk, kar je za 2,2 odstotni točki več kot leta 2017. V revščini je živelo tudi 52.000 oziroma šest odstotkov delovno aktivnih oseb (31.000 zaposlenih in 21.000 samozaposlenih) in 11,7 odstotka ali 45.000 mladoletnih otrok. Poleg tega je v revščini živelo 31,7 odstotka vseh najemnikov stanovanj, 28,7 odstotka oseb z največ osnovnošolsko izobrazbo in 24,7 odstotka enostarševskih gospodinjstev.
24 odstotkov gospodinjstev je lani s svojimi dohodki težko preživelo mesec, kar je sicer dve odstotni točki manj kot leta 2017. Zaradi finančne stiske je vsaj enkrat poravnalo stanovanjske stroške z zamudo 12 odstotkov gospodinjstev. Nepričakovane izdatke v višini 600 evrov bi si lahko lani privoščilo 63 odstotkov gospodinjstev ali štiri odstotne točke več kot leto prej.
27 odstotkov gospodinjstev si lani ni moglo privoščiti enotedenskih letnih počitnic zunaj doma, kar je za eno odstotno točko manj kot v letu 2017. Delež takih, ki so si lahko privoščila počitnice, je bil največji med gospodinjstvi z dvema odraslima in z vsaj enim vzdrževanim otrokom (89 odstotkov). Finančno najmanj dostopne so bile počitnice za enočlanska gospodinjstva, saj si jih ni moglo privoščiti kar 44 odstotkov oseb.
