»Ker je bil LUI znotraj slovenskega sistema zagonskih podjetij postavljen tako zgodaj, je bila njegova vloga izjemno pomembna,« pove Jakob Gajšek, ki je direktorsko vlogo prevzel septembra lani, zato si, kot pravi, ne jemlje zaslug za izjemne številke, s katerimi se inkubator odlikuje. Te povedo vse: 20 milijonov evrov investicij v inkubirana podjetja, 400 delovnih mest, ki so jih ta ustvarila, 9 zagonskih podjetij, ki imajo več kot milijon evrov prihodkov, 42 odstotkov inkubiranih podjetij deluje na tujih trgih… V LUI so svojo pot začeli tako prominentna zagonska podjetja, kot so Visionect, Zemanta, Doctrina, Mesi in številni drugi.
Skupnost v pomoč začetnikom
»Želimo biti prva skupnost zagonskih podjetij, v katero pridejo tisti, ki želijo zagnati podjetje, spoznati, kaj to sploh je, oblikovati svojo podskupnost ali fokusno skupino, ki bi razvijala nove tehnologije, nove pristope… Ponujamo jim prostor, pomoč, znanje in povezave. Namenoma smo jim v pomoč prav na začetku, ko so v tem novi in nimajo nobene podpore, zato lahko naredijo kup napak. Že samo občutek, da nisi sam, ko začenjaš, je ogromno vreden. V tej podpori želimo biti izjemni, konec koncev tudi zato, ker je univerza sama tako dober bazen talentov in novih idej,« poudarja Gajšek. »Ko sem bil še v ABC pospeševalniku, je kakšno leto ali dve nazaj vladalo prepričanje, da novih zagonskih podjetij ni. V resnici pa je bilo relativno malo strukturirane podpore za začetnike, ki bi jih popeljala skozi vse težave prve faze.«
V LUI od enkrat do dvakrat na teden prirejajo predavanja in delavnice, še posebej negujejo programe ena na ena, v katerih udeleženci dobijo specifične informacije za njihov projekt. Vsa izobraževanja so načeloma odprta za javnost, vsakomur, ki ga to področje zanima. Poleg tega LUI zagonskim podjetjem ponuja tudi podporo svojih in zunanjih mentorjev, ki so imeli sami podobne izkušnje in jih želijo prenesti naslednji generaciji. Ker posamezno zagonsko podjetje ves čas spremlja en mentor, se zgradi poseben odnos, kar je največja vrednost programa. Za svoja zagonska podjetja LUI enkrat na mesec priredi dogodek zaprtega tipa, kjer pregledajo konkretne številke in izvedo informacije, ki v javnost sicer ne pridejo, kar je zanje dodaten navdih in veliko vredna izkušnja.
Ekosistem dober, kapitala premalo
»Ekosistem zagonskih podjetij v Sloveniji je v resnici precej dober,« dodaja Jakob Gajšek. »Kar nam manjka, je medsebojno povezovanje. Inštitucij, ki pomagajo zagonskim podjetjem, je vedno več, zato hitro pride do prekrivanja. Ker je vsaka inštitucija v nečem odlična, bi imeli s povezovanjem zagonskih podjetij večjo korist. Neposredne podpore za zagonska podjetja je veliko, tudi nove se napovedujejo, za podporno okolje prav tako. Nekaj stvari je, ki so še manjkajoči koščki sestavljanke. Po mojem je najbolj akutno, da imamo v resnici veliko premalo zasebno upravljanih sredstev tveganega kapitala. Sicer Slovenski podjetniški sklad ponuja precej dobro podporo in se zelo trudi, a hkrati to ni dovolj.« Na Hrvaškem je v začetku letošnjega leta država prek evropskega investicijskega sklada financirala nov sklad tveganega kapitala, v katerem je za startupe 40 milijonov evrov. Če pri nas ne bo finančne protiuteži, bodo slovenska zagonska podjetja odšla v Zagreb, ker konkurence v tem trenutku v Sloveniji ni.
»Pohvalno je, da se je postavil sklad Silicijevi vrtički 2, ki je super iniciativa, ker prihaja od ljudi, ki so začetniki slovenskega ekosistema zagonskih podjetij, ampak v resnici gre za enomestno milijonsko številko, na Hrvaškem pa za 40 milijonov,« pravi Gajšek. »V tem trenutku zasebni investitorji žal ne vidijo dovolj potenciala, da bi v Evropi nasploh, v naši regiji pa še posebej, investirali v take sklade. Tukaj je torej na vrsti država, da te stvari podpre. Lahko pa bi bila kombinacija Zagreba in Slovenije dobra lokalna koncentracija kapitala, ki bi pritegnila investitorje iz tujine v ta duopol.« V LUI še poudarjajo, da bi bilo treba bolj strukturirano in finančno spodbujati prenos znanj in tehnologij iz raziskovalnega sveta v podjetništvo. Konzorcij za prenos znanja, ki skrbi za proceduralni vidik, je sicer postavljen, namenskega financiranja še ni.
