Zamisel o tretji stezi na Heathrowu, ki je že zdaj eno najprometnejših letališč na svetu, se je pojavila leta 1990. Že takrat je bila sporna, politiki med seboj ter politiki in okoljevarstveniki pa so se začeli burno prepirati leta 2003, ko je tedanja laburistična vlada v načrtu zračnega prometa v prihodnosti priporočila gradnjo tretje steze na Heathrowu. Prvi konkreten načrt se je pojavil leta 2007. Vključeval je tretjo stezo in šesti terminal. Leta 2010 je koalicijska vlada konservativcev in liberalnih demokratov (pod pritiskom slednjih, ki so najbolj okoljsko ozaveščeni), ki jo je vodil David Cameron, »prepovedala« gradnjo novih pristajalnih stez na letališčih v Londonu in bližini Londona.
Pet let pozneje (2015) je letališka komisija pod Cameronovo konservativno vlado spet priporočila tretjo stezo na Heathrowu, ki bi nad London prinesla 700 letal več na dan. Pred letom dni, pod konservativno vlado Therese May, je parlament z veliko večino podprl njen obnovljeni predlog o širitvi (415 za, 119 proti) in s tem Heathrowu prižgal politično zeleno luč za izvedbo tega orjaškega projekta, v katerega bodo zasebni investitorji vložili 12,5 milijarde evrov. Vlada trdi, da bo gradnja spremljajoče infrastrukture davkoplačevalce stala okoli 9 milijard evrov. Poznavalci pravijo, da bi to vsoto morali pomnožiti s tri. Po zdaj predstavljenem podrobnem načrtu bo ogromen projekt pogoltnil 575,5 hektarja sedanjega zelenega pasu.
Porušili bodo 761 domov in vso vas
V njem predvidevajo, da bodo morali porušiti 761 domov in vso vas Longford. Lastnikom, ki jih bodo hočeš nočeš morali prodati, upravljalci Heathrowa zagotavljajo, da bodo njihove domove odkupili po 25 odstotkov višji ceni od tržne. Prve lopate naj bi zasadili na začetku leta 2022. Gradnja tretje steze naj bi bila končana do leta 2026, celotna širitev pa do leta 2050. Ta vključuje preusmeritve rek, premikanje obstoječih cest in preusmeritev M25, avtocestnega obroča okrog Londona, skozi nov predor, ki ga bodo izkopali pod novo vzletno-pristajalno stezo. Vključuje tudi gradnjo največjega parkirišča na svetu za 50.000 vozil. Podrobni načrt bo zdaj predmet javnih posvetovanj do 13. septembra. Lastnik Heathrowa, ki je nadvse zadovoljen s širitvijo, je mednarodni konzorcij FGP Topco Limited, v katerem ima največji, 25-odstotni lastniški delež španski mednarodni infrastrukturni orjak Ferrovial S.A. Med še šestimi solastniki so katarska državna investicijska družba z 20-odstotnim in kitajska državna investicijska korporacija z 10-odstotnim lastniškim deležem, dve ameriški in po ena singapurska in kanadska družba.
Okoljsko nadvse sporen projekt?
Prebivalci v bližnji in daljni okolici Heathrowa, okoljevarstvene in druge skupine aktivistov, kot je Ustavimo širitev Heathrowa, trdijo, da bo širitev letališča motila normalno lokalno življenje in promet kar trideset let, prinesla nesprejemljivo raven hrupa (govori se o cunamiju hrupa) ter onesnaževanje in povečanje emisij ogljika zaradi povečanega števila poletov. Zagovorniki širitve trdijo, da bo dala pospešek britanskemu gospodarstvu, kar naj bi bilo posebno pomembno zaradi brexita. Nasprotniki pa, da bo prinesla zelo malo koristi ekonomiji in da vlada skriva resnico o vseh potencialnih škodljivih učinkih na okolje. Vlada in upravljalci Heathrowa upajo, da bodo del kritik utišali z 2,3 milijarde evrov, ki so jih namenili za odškodnine na stotine tistim, ki bodo zaradi širitve letališča izgubili dom, in za ukrepe za znižanje hrupa. Nov podroben načrt vsebuje tudi predlog o tem, da bi letališče razglasili za območje z nizkimi emisijami CO2 oziroma uvedli pristojbino za vozila, ki bolj onesnažujejo okolje.
Najostrejši kritiki pravijo, da je širitev Heathrowa tako pošasten, drag, moteč in arhaičen projekt, da je neverjetno, da bi se zgodil. Eden od njih pravi: »Nobeno mesto v razvitem svetu ne bi v času hitrega povečevanja skrbi zaradi podnebnih sprememb niti pomislilo na to, da bi število letal nad poseljenim območjem povečalo za 700 na dan.«
