Strateški oblikovalski studio, ki so ga leta 2013 ustanovili oblikovalci, umetniki, arhitekti, fotografi, publicisti, strategi in tekstopisci, so poimenovali oblikovalski studio Ljudje. Zase najraje rečejo, da so Ljudje. In da želijo oblikovati za ljudi, skupaj z ljudmi. V ta namen sodelujejo s partnerji iz umetnosti, poslovnega sveta in izobraževanja. Z uporabo samosvojega oblikovalskega procesa se osredotočajo na bistvo in ob tem nujno ustvarjajo spremembe – pravijo, da tako odstranjujejo šum.
Družbeno angažirani projekti
Ljudje so oblikovalski studio iz Ljubljane. Delujejo na presečišču oblikovanja in umetnosti. Njihovi projekti stremijo k odpiranju pomembnih vprašanj, grajenju skupnosti in podpiranju podobno mislečih projektov. Miha Artnak pove: »Verjamemo, da se lahko velike stvari zgodijo le, ko stopimo skupaj in sodelujemo. Zato sta deljenje našega znanja in podpora različnim družbenim iniciativam pomemben del našega dela. Želimo sodelovati z organizacijami in posamezniki, ki imajo podobno vizijo sveta, in ustvarjati projekte, ki izzivajo status quo.«
Leta 2015 so izvedli projekt Project Seen, oblikovano črkovno vrsto, ki v realnem času cenzurira besede in s tem opozarja na konstanten nadzor na spletu. Projekt je bil objavljen v tujih medijih, kot sta Le Monde in Der Spiegel, ter predstavljen na londonskem festivali oblikovanja. Projekt množičnega financiranja Reši RŠ so prav tako izvedli leta 2015, da bi pomagali zbrati več kot 50.000 evrov sredstev za nadaljevanje oddajanja Radia Študent. Projekt je obsegal celostno grafično podobo na plakatih, spletni strani, radiu in SMS-sporočilih. Ustvarili so grafično podobo za letošnji 26. bienale oblikovanja BIO, ki poteka pod naslovom Skupno znanje. Podoba skozi lepe grafike prikazuje temna dejstva o svetu. Zasnovali so tudi prvi slovenski »chatbot« troljo. Robot, s katerim se lahko uporabnik pogovarja na facebooku, napoveduje prihode avtobusov na postajo in je še vedno operativen.
Za svoje delovanje so prejeli številne nagrade in priznanja, kot so tresk, diggit, zlati boben, SOF, magdalena in mednarodna top talent, več nagrad na bienalih Brumen – leta 2015 so na 7. bienalu Brumen prejeli glavno nagrado za najboljše slovensko oblikovanje za aplikacijo Flaviar.
Vstop v digitalizirano republiko
Trenutno je v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) odprta interaktivna razstava Republika 2.0, ki so jo pripravili Emil Kozole, Urška Stariha, Zala Velkavrh, Miha Artnak, Denis Adanalić, Jan Kikelj in Luka Lah. Razstava je v celoti digitalna in obsega šest velikih interaktivnih zaslonov na dotik in šest tablic. Vsak zaslon uporabniku mogoča, da opravi eno od državnih storitev: pridobi državljanstvo, glasuje na volitvah, soodloča o proračunu, ureja birokratske zadeve, se vključi v zdravstveni sistem in se upokoji. Tablice delujejo kot usmerjevalne table in oglasni prostor za državno propagando. Za novo državo so razvili tudi novo glasbeno podlago.
Zala Velkavrh nam podrobneje razloži namen eksponatov: »Obiskovalci – novi državljani Republike 2.0 – bodo na razstavi lahko testirali, kako bi delovale digitalizirane državne storitve, če bi sledile trendom, ki jih postavljajo najuspešnejša tehnološka podjetja. Verjetno bodo mnogi obiskovalci opazili, da je z državo, v katero so vstopili, nekaj narobe – in to so njene politike. Republika 2.0 predstavlja distopično vizijo prihodnosti, v kateri nevidni voditelji državo upravljajo kot podjetje, ki si s tehnološkimi inovacijami in digitalnimi rešitvami prizadeva za več denarja in večjo naklonjenost državljanov potrošnikov. Izkaže se, da dobre oblikovalske in tehnološke rešitve niso dovolj.« Kritičen pogled na supertehnološki ustroj države pojasnijo z rešitvijo, ki je v tem, da mora država, ki je resnično uporabniku prijazna, najprej vzpostaviti kakovostne politike in šele nato dobro uporabniško izkušnjo.
Republika 2.0 je poskus oblikovalskega odgovora na precep, v katerem se je znašla sodobna država, ki je razpeta med silnice pospešene globalizacije, tehnološkega napredka, ekoloških groženj in novega vala migracij. Z nastopom novih tehnologij in storitev, ki temeljijo na uporabniški izkušnji, postajajo stari državni mehanizmi zastareli in vir frustracij državljanov. Starajoča se demografska struktura zahodnega sveta naznanja novo krizo in meddržavno tekmovanje za državljane in delovno silo. Državljani se vse bolj spreminjajo v uporabnike, državo pa vedno bolj dojemajo kot le še enega izmed ponudnikov storitev na trgu, ki mu konkurira vedno večje število tehnoloških velikanov (Google, Facebook…), menijo Ljudje.
Emil Kozole doda, da bo »Republika 2.0 obiskovalcem omogočila, da testirajo prvo popolnoma digitalizirano republiko. Izkusili bodo državo, ki postavlja tehnološke, oblikovalske in komunikacijske trende. Sami se bodo morali odločiti, ali je to država, ki si jo tudi želijo.« Razstava bo odprta do 4. avgusta in bo v poletje in naše glave prinesla razmislek o neskončni implementaciji tehnologij in njih čaščenju kot ultimativnega boga.
