Če se bo otroško delo zmanjševalo s sedanjo hitrostjo, bo po oceni Unicefa v letu 2025 delalo še vedno 121 milijonov deklic in dečkov, s tem pa se bo svet oddaljil od zastavljenega cilja Združenih narodov, da bi do tega leta izkoreninili otroško delo.
Upad otroškega dela je posebej opazen v Aziji ter Pacifiku, pa tudi Južni Ameriki. Po drugi strani pa se je otroško delo v Podsaharski Afriki v zadnjih letih ponovno povečalo. Razlog za to je zastoj v gospodarskem razvoju regije ter vse več oboroženih konfliktov in naravnih katastrof, na spletni strani poroča Deutsche Welle.
Porast otroškega dela je opazna tudi med begunci. Dlje kot traja begunstvo, večja je verjetnost, da bodo otroci morali delati, saj njihove družine na begu običajno izgubijo vse in morajo iskati različne načine za preživetje.
Leta 2017 je več sto tisoč pripadnikov muslimanske manjšine Rohingya zbežalo iz Mjanmara v Bangladeš, kjer živijo v zasilnih razmerah, otroci pa morajo za preživetje družin pogosto opravljati zelo težko fizično delo.
Tudi številni otroci, begunci iz Sirije so prisiljeni delati. V tekstilnih tovarnah v Turčiji številni sirski otroci delajo več kot deset ur na dan. Unicef se proti temu bori z izobraževalnimi programi na kriznih območjih.
Ob tem nevladne organizacije poudarjajo, da so za izkoreninjenje otroškega dela v prvi vrsti zadolžene vlade posameznih držav, ki bi morale uveljaviti obvezno šolanje ter minimalno starost za delo zakonsko uskladiti s koncem obveznega šolanja, okrepiti državne nadzorne službe ter kaznovati delodajalce, ki zaposlujejo otroke.
»Za učinkovito zaščito otrok pred izkoriščanjem se morajo spremeniti življenjski pogoji dotičnih otrok. Potrebna so večja vlaganja v izobraževanje ter zdravstveni in socialni sistem,« je pozval vodja Unicefa v Nemčiji Christian Schneider.
Unicef otroško delo opredeljuje kot »dejavnost, za katero so otroci bodisi premladi, je zanje nevarna ali izkoriščevalska, škodi njihovemu duševnemu razvoju ter zaradi nje otroci ne obiskujejo šole«.
