Finančni trgi so pri tem še bolj neučakani. V letošnjem letu borzni indeks S&P 500 raste, njegova vrednost pa je trenutno na zgodovinsko najvišjem nivoju. Tudi vrednotenje ni preveč ugodno, saj trenutno kotira pri kazalniku P/E 19. Tržni udeleženci še vedno pričakujejo, da bodo dobički rasli tudi v prihodnosti; poslabšanje makroekonomskih kazalnikov se ne sklada najbolje z njihovimi predvidevanji. Njihovo nervozo ponazarjajo tudi pričakovanja glede zniževanja obrestnih mer. Tržni udeleženci ocenjujejo, da obstaja kar 70-odstotna verjetnost, da bo FED (ameriška centralna banka) letos vsaj trikrat znižal obrestne mere, niso pa redki tudi tisti, ki pričakujejo, da bo v letošnjem letu ameriška centralna banka kar štirikrat ali celo večkrat znižala obrestne mere. V vsakem primeru so pričakovanja glede zniževanja obrestnih mer zelo agresivna; težko je verjeti, da bi FED sledil njihovim željam, saj bi moral radikalno spremeniti svojo politiko, ki je bila vse od konca leta 2015 naprej usmerjena v zviševanje obrestnih mer.
Obrestne mere navzdol?
Globalno gospodarstvo se ohlaja. Kitajska, ki je v zadnjih letih postala motor gospodarske rasti, se tako zaradi notranjih težav kot zaradi trgovinskih vojn ne more nadejati pospešene gospodarske rasti. Evropa že dalj časa stagnira in tudi v bližnji prihodnosti ni pričakovati, da bi se stari celini obetal gospodarski razcvet. ZDA so vpete v globalne tokove, tako da upočasnjevanje globalnega gospodarstva zadeva tudi njih. Od leta 2016 se je gospodarska rast v ZDA zviševala, lani je dosegla 3,2 odstotka na letni ravni. V zadnjih mesecih pa so se ekonomski indikatorji obrnili navzdol in težko je pričakovati, da se bo gospodarska rast še naprej krepila. Centralna banka je nakazala možnost, da bi lahko v bližnji prihodnosti posegla po ukrepu, ki bi lahko bil spodbuda gospodarstvu, to je znižanje obrestnih mer.
