Vendar bi vseeno rad spomnil, da je bila odločitev evropske komisije januarja letos, da proti Sloveniji sproži postopek pred sodiščem EU, še zadnji korak v dolgem in transparentnem procesu. Evropska komisija je od leta 2016 tesno sodelovala s slovenskimi organi, da bi našli rešitev v skladu z načelom lojalnega sodelovanja po pogodbi, ki zavezuje vse države članice. Dostop do dokumentov iz arhiva Evropske centralne banke ureja pravo EU. Privilegije in imunitete institucij EU, tudi kar zadeva zaščiteni status njihovih dokumentov, je mogoče odpraviti samo na podlagi vnaprejšnjega zahtevka nacionalnih organov. Evropska komisija je že v začetku procesa pojasnila, da gre v tej zadevi za zaščiteni status dokumentov. Zadeva v nobenem primeru ne posega v slovensko kazensko ali postopkovno pravo.
Evropska komisija je v prizadevanjih za pojasnitev okoliščin slovenskim organom med drugim poslala tako imenovani dopis prek sistema EU Pilot decembra 2016, uradni opomin maja 2017 in obrazloženo mnenje julija 2018. Slovenski organi so imeli priložnost, da se na te dopise odzovejo.
Rešitev, ki bi odpravila pomisleke glede kršitve arhivov Evropske centralne banke, kljub temu ni bila dosežena, zato se je evropska komisija januarja odločila, da proti Sloveniji sproži postopek pred sodiščem EU. Sodišče EU je institucija, ki je pristojna za oceno morebitnih kršitev evropske zakonodaje. Predložitev zadeve sodišču EU je po obrazloženem mnenju še zadnji korak v postopku za ugotavljanje kršitev.
Evropska komisija je skozi ves proces ravnala transparentno. Vse informacije o njenih pomislekih in različnih korakih postopka za ugotavljanje kršitev so javno dostopne – kot primer lahko navedem naše zadnje sporočilo za medije (http://europa.eu/rapid/press-release_IP-19-473_sl.htm). Tudi sodišče EU je v skladu s svojo običajno prakso objavilo povzetek zadeve na svojem spletišču. Zdaj bomo počakali na njegovo odločitev.
Zoran Stančičvodja predstavništva evropske komisije v Sloveniji
