Z našim gibanjem želimo obveščati in informirati delavce, se pravi osebe, ki tovrstno delo že opravljajo in večinoma niso deklarirani delavci oziroma delajo na črno, da imajo veliko več socialne zaščite, če se deklarirajo. Torej jih pozivamo, da odprejo s. p., kjer prostitucije niti ni treba navesti kot prvotne dejavnosti. Možne pa so tudi druge oblike delovnih razmerij, tudi pogodbe o zaposlitvi, kjer prostitut ali prostitutka sklene redno delovno razmerje z zaposlovalcem, ki ima registrirano dejavnost bordelstvo.
Kako se v praksi kaže dekriminalizacija in kako legalizacija prostitucije?Težava je predvsem v tem, da delo ni regulirano: da nimamo opisa delovnih nalog, ne obstaja program varstva pri spolnem delu, za ljudi, ki se s tem ukvarjajo, niso določeni zdravniški pregledi. Želimo biti vir informacij, zato tudi izvajamo akademijo za spolne delavce, prvo smo imeli lani avgusta. Namenjena je bila porno igralcem. Namen akademije, ki deluje kot ena od programskih sklopov društva, je izobraževanje, ki ga smatram za zelo pomemben dejavnik. Pripravljamo tudi sindikat in se hkrati dogovarjamo za sodelovanje z eno večjih sindikalnih organizacij. Prek sindikata želimo predstaviti modul varstva pri spolnem delu in spregovoriti o varnostnih režimih, če pride do raznih napadov, o tem, da lahko poslovni subjekt najame varnostno službo.
Katere storitve spadajo v kategorijo spremstva oziroma escorta?To je spremstvo, v katerem ni obvezen spolni odnos, a branža se spreminja in pravila se spreminjajo. Ker prihajajo nove smernice, kot so recimo fetiši z dominami in sužnji ali Girlfriend Experience ali GFE, kar je oblika plačanih zmenkov, kjer je prostitutka v vlogi dekleta klienta.
Kje so meje erotične masaže?Po eni strani pri erotični masaži prihaja do oralnih zadovoljitev, a to ni penetracija, zato je ne uvrščamo v spolni odnos. V erotičnem masažnem salonu se lahko izvaja tudi prostitucija, če je tudi ta dejavnost prijavljena.
Verjetno ima vaše društvo tudi nasprotnike?Zaradi birokratskih šumov so z nami v stik že stopili na ministrstvu za delo, kjer so trdili, da dejavnost, kot je prostitucija, v Sloveniji v sistemu zaposlovanja ne obstaja. To ni res, v standardni klasifikaciji dejavnosti v poslovnem registru je navedena že od leta 2008.
Kakšno je razmerje med moškimi in ženskami, ki ponujajo spolne usluge?V Sloveniji je zelo veliko homoseksualnih spolnih delavcev. Verjamem, da bo homoseksualnost v nekaj letih glavni predstavnik spolnega dela v Sloveniji. Že če gledamo oglase, vidimo, da je mnogo več oglasov homoseksualnih prostitutov kot heteroseksualnih prostitutk. Pri nas želimo promovirati tudi dejavnost žigola, saj želimo pokazati, da prostituciji ni samo ženska domena. V Sloveniji so zelo popularne tudi prostitutke srednjih let in lezbična pornografija.
Je res, da je danes zelo zaželeno, da spolni delavec ustvari iz svoje dejavnosti neko prepoznavno tržno nišo?V kapitalizmu je najboljša promocija, da se kot storitev prodajaš sam. Pomembno je, da si delavec ustvari svoje ime. Opazili smo, da spolni delavci premalo uporabljajo družbene medije, na katerih so stranke, zato smo tudi ponudili tečaj, kako se promovirati na instagramu, s ključnimi besedami, kako se fotografirati. Povezani smo tudi s klinikami – če si kakšen delavec želi »kaj popraviti«, prek nas dobi popust. Mi smo tukaj zaradi delavcev, ne zaradi sebe.
Ali je v tujini deklarirano spolno delo bolje organizirano kot pri nas?Organizacije v tujini ne promovirajo pozitivnih vidikov dela, temveč delujejo bolj kot kurativa, ukvarjajo se s tem, kaj storiti, ko žrtve že nastanejo. Mi pa delujemo obratno, mi promoviramo, kako dejavnost izvajati, da do žrtev ne pride. Ena pomembnih stvari, ki jo pri nas poudarjamo, je tudi finančna pismenost. Želimo uvesti minimalno urno postavko za določena dela, da ne pride do zniževanja cen, da panoga ne uničuje sama sebe, tako kot se je zgodilo na Češkem.
Kakšne so povprečne cene prostitucije?Zavzemamo se za to, da bi bila ena ura najmanj 100 evrov, res pa je, da si vsak sam postavlja ceno. Mislim, da 80 odstotkov ljudi, ki se s tem ukvarja, ni deklariranih, zato so stvari večkrat prepuščene črnemu trgu.
V kakšni meri se za prostitucijo odločajo ljudje, ki nimajo šibkega socialno-ekonomskega statusa?V tem poslu poznam veliko ljudi in menim, da v to delo ni nihče prisiljen zaradi ekonomskih razmer. Spolno delo je samo ena od oblik dela, kjer najhitreje zaslužiš veliko denarja. Ogromno spolnih delavcev živi na veliki nogi, zopet pa poudarjam, da je treba z zaslužkom ravnati racionalno.
Kaj spolnega delavca naredi uspešnega?Po mojem je pomembno že okolje, kjer je odraščal. Če je nekdo odraščal v neki zaprti skupnosti, je več možnosti, da bo postal spolni prestopnik in ne spolni delavec. V odprti družbi se ljudje sami odločajo. Javlja se nam veliko deklet, ki bi želele biti porno igralke.
Koliko pa so stara ta dekleta?Devetnajst, dvajset let. Ta generacija je zaradi večje dostopnosti informacij in komunikacijskih mrež večinoma bolj odprta. Danes živimo v zlati dobi, ogromno je možnosti za zaslužek, treba se je samo znajti.
Pri katerih letih pa se za spolno delo pri nas odločajo moški?Veliko je tudi mladih fantov, ki bi želeli služiti, a morda še nimajo dovolj znanja. Zato pri nas ponujamo tudi tečaje. Mislim, da je skrita želja vseh moških biti žigolo ali porno igralec, vendar na to še niso pripravljeni.
