Če ni pokvarjeno, ne popravljaj. Res je, v prevodu znani rek (If it ain't broke, don't fix it) ni slišati tako dobro kot v originalu, prej neposrečeno, nerodno. A prav nanj se med spoznavanji s štirikolesniki spomnimo večkrat, v mislih pa ga imajo očitno tudi razvojniki. Na primer takrat, ko razvijajo novo generacijo vozila, ki je v obstoječi različici z določeno lastnostjo navdušil v tolikšni meri, da bi bili korektni posegi pri tej lastnosti lahko celo neproduktivni. Zato se namesto za velike spremembe odločijo za majhne popravke. Za evolucijo namesto revolucije. In čeprav od Renaulta tega nismo bili vajeni, so se za prav tak korak tokrat odločili na področju dizajna. Dizajna nove, pete generacije najpomembnejšega »slovenskega« avtomobila, clia.
Zakaj je ta avto najpomembnejši slovenski, ne bi ponavljali. Zakaj so se pri zunanjosti odločili le za »spremembice«, ki na prvi pogled z malce drugačno masko in lučmi dosegajo kvečjemu tiste, kakršnih smo vajeni pri prenovah na polovici življenjskega cikla iste generacije, pa smo si odgovorili že sami. Tako da so naše domneve pri Renaultu le še potrdili: preprosto zato, ker je bila dosedanja zunanja podoba eden glavnih razlogov, da je bil clio pri kupcih tudi v svojih zrelih letih zelo priljubljen. Tako ni čudno, da je obdržal tudi domala enake zunanje mere: 4,05 metra dolžine, 2,58 metra medosne razdalje in 1,44 metra višine je po centimeter manj kot prej, je pa z 1,79 metra zdaj konkretno širši. Do tu torej govorimo o evoluciji. Vse drugo pa je pri novem cliu prava pravcata pozitivna revolucija!
Pa začnimo tokrat zadaj. Tam vas namreč po novem pričaka nič več in nič manj kot največji prtljažnik v razredu – kar 391 litrov je njegova prostornina. Malce več prostora je tudi na zadnji klopi, pravcati manjši šok pa doživimo, ko se prvič usedemo še za volan novega clia. Skrajno in izključno pozitiven šok! Drugače, bistveno boljše, je tako rekoč vse. Sedež je z daljšim sedalnim delom udobnejši, nov je volanski obroč, materiali na armaturni plošči, obloge vrat in vsega drugega pa so na ravni višjih razredov – tako rekoč vse je »mehko«, prijetno tako za oko kot za prstne blazinice. No, te slednje boste tudi sicer uporabljali kar precej, saj upravljanje večine funkcij poteka prek ogromnega pokončnega zaslona na dotik, ki je pregleden, odziven in preprost za uporabo. Je pa res, da bo na voljo le v bolje opremljenih različicah, kako bo vse skupaj videti v skromnejših, pa vam ne znamo razložiti, saj nam jih niso pokazali. A so povedali, da bo imela večina »običajnih« različic polovico manjši zaslon, torej enako velikega, kot je v aktualni generaciji. Kakor koli, upravljanje prezračevanja je (pohvalno!) ostalo ločeno, pri čemer pridemo še do zadnje pohvale vredne reči, ki jo je z besedami sicer težko opisati: stikala za omenjeno prezračevanje in tudi vsa druga ter preostali gumbi prav tako delujejo »premijsko«, obrobljeno s kakovostnimi materiali. Sicer gre za malenkost, a prav ta naredi uporabniško izkušnjo bistveno prijetnejšo.
Bistveno prijetnejša kot prej je tudi vožnja s cliom. Še več, nemara je bil na tem področju narejen celo največji napredek. Morda še najlažje vse skupaj opišemo takole: saj ne, da je bilo pri vožnji doslej kaj narobe, a po drugi strani je bilo vse skupaj »mlačno«, brez izrazitih pozitivnih lastnosti. No, zdaj pa je clia voziti pravi užitek! Že ko se usedemo za volan, je položaj neprimerno boljši, avto si takoj želite voziti, medtem ko se nam je pred tem vseskozi zdelo, da vse preprosto ni tako, kot bi moralo biti. Podvozje in vzmetenje poskrbita za udobno vožnjo tudi na slabših cestah, volanski mehanizem pa je bolj neposreden, odzivnejši; resda ni na ravni tistih v razredu, ki najbolj stavijo na dinamiko, a za širši krog voznikov je nemara celo prijetnejši. Skratka, ni je reči, ki bi jo cliu očitali, pri čemer sta se izkazala tudi oba turbobencinska motorja, ki smo ju preizkusili – 1,3-litrski s 130 konji (96 kW) in 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom ter litrski s 100 KM (73 kW) in 5-stopenjskim ročnim. Poleg njiju bo na voljo še atmosferski litrski bencinar s 75 KM (55 kW), 1,5-litrski turbodizelski motor pa bo imel 85 ali 115 KM (63 ali 85 kW). Hibrid? Pride, prihodnje leto!
Skratka takole: če je clio doslej znal prepričati s posameznimi lastnostmi, zdaj to stori z vsemi, kot celoten paket. Tam, kjer je za nekaterimi konkurenti tudi močno zaostajal, jih je zdaj vsaj ujel, večinoma pa prehitel. Zdaj ni več le lep in »slovenski«, temveč v vseh pogledih dober avto. Jasno, tudi po številu naprednih varnostnih in udobnostnih pripomočkov, ki jih nismo niti omenjali, a jih ne manjka; verjetno dovolj pove že podatek, da je na testnih trčenjih EuroNCAP gladko dobil vseh pet zvezdic. Bo pa za končno sodbo marsikaj odvisno tudi od cene. Ta je še neznanka, a bo nekoliko višja kot doslej, pri čemer bo kupec zanjo dobil tudi več avtomobila. Za manj zahtevne pa bodo poleg novega v Revozu vsaj še eno leto izdelovali tudi »starega« clia četrte generacije.
