»Kje je Gavrilov? Kje je okupator? Pokažite mi ga!« Elena Hoštaria, poslanka opozicijskega gibanja za svobodo v gruzijskem parlamentu, je med odmorom zasedanja medparlamentarne skupščine pravoslavnih držav (IAO) s temi vprašanji pristopila k predsedniškemu mestu v sejni dvorani parlamenta ter ovita v gruzijsko zastavo na koščke raztrgala pripravljen nagovor poslanca ruske dume Sergeja Gavrilova. Pridružila se ji je poslanska kolegica Salome Samadašvili iz združenega nacionalnega gibanja z besedami, da bodo gruzijsko zakonodajno telo ubranile pred »ruskimi okupatorji«. Še tretja članica opozicije Irma Nadirašvili je zatrdila, da ne bodo dovolili nadaljevanja srečanja IAO, dokler ga ruska delegacija ne zapusti. Že pred tem pa je ukrajinski veleposlanik v Gruziji Ihor Dolhov protestno zapustil drugo srečanje IAO, ko ga je nagovoril Gavrilov, sicer predsednik medparlamentarne skupščine pravoslavnih držav.
Protest opozicijskih poslancev proti navzočnosti ruskega se je v četrtek zvečer bliskovito razširil pred gruzijski parlament. Vanj je skušalo vdreti kakšnih 10.000 protestnikov, policija pa jim je to v nočnih spopadih preprečila s solzivcem, vodnimi topovi in gumijastimi kroglami. V nemirih je bilo po navedbah oblasti ranjenih okoli 240 ljudi, med njimi tretjina policistov. Dobrim stotim so morali dati zdravniško pomoč v bolnišnicah. Državna televizija je objavila posnetke, na katerih so protestniki poskušali prebiti policijski kordon okoli parlamenta, ter predvajala opozorila notranjega ministrstva, da bo policija protestnikom preprečila vstop v parlament z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Zaradi policijskega nasilja opozicija zahteva odstop notranjega ministra Georgija Gaharije, napovedala je tudi nadaljevanje protestov do sklica izrednih volitev.
Gavrilov še posebej sporen
Na zadnjih volitvah močno oslabljene opozicijske stranke (vladajoča koalicija, poimenovana Gruzijske sanje in sestavljena leta 2012 pod taktirko milijonarja in poslovneža Bidžina Ivanišvilija zaseda kar 115 od 150 parlamentarnih sedežev) oblastni stranki očitajo, da se prodaja Moskvi. Gruzija in Rusija nimata diplomatskih stikov vse od vojaškega spopada leta 2008, ko sta se odcepili Južna Osetija in Abhazija, Moskva pa je priznala njuno neodvisnost, pri čemer ju v resnici nadzira. Gostiteljstvo medparlamentarne skupščine pravoslavnih držav pod ruskim predsedstvom v Tbilisiju je bilo zato sporno od same najave, postavitev Gavrilova, ki je v dumi glasoval za rusko priznanje upornih gruzijskih regij, na predsedniški stol v gruzijski skupščini pa je sodu nezadovoljstva izbilo dno.
Vodja koalicije Gruzijske sanje Ivanišvili, ki je bil po volilni zmagi leta 2012 za kratek čas premier, se umaknil iz političnega življenja, lani pa se vrnil na čelo koalicije, čeprav ni premier, je ocenil, da je »nesprejemljivo, da bi kateri koli predstavnik ruskih oblasti predsedoval kakršnemu koli forumu v gruzijskem parlamentu«. Zakaria Kucnašvili, poslanec Gruzijskih sanj in vodja gruzijske delegacije v IAO, ki je organiziral srečanje v Tbilisiju, pa je po prvotnem opravičilu odstopil z izjavo, da sta mir in sožitje zanj pomembnejša od poslanskega položaja.
Gavrilov je zapustil Gruzijo, še preden so se protesti v četrtek zvečer razvneli, odšel pa je z opozorilom, da negostoljubnost ne bo ostala brez posledic. V Moskvi je novinarjem izrazil prepričanje, da je bil incident v Tbilisiju načrtovan in da gre za poskus tamkajšnje desnice, da s pomočjo skrajnežev prevzame oblast. Ostro se je odzvala lani izvoljena predsednica Salome Zurabišvili, ki je prišla na položaj s podporo Gruzijskih sanj. Z obiska v Belorusiji, ki ga je skrajšala, je dejala, da je Rusija »naš sovražnik in okupator« ter da »peta kolona lahko predstavlja večjo nevarnost kot odkrita agresija«. Dodala je, da ima od notranjih sporov v Gruziji koristi le Moskva.
