Združene države Amerike in Iran so se v noči na petek znašli na robu vojne, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump dal zeleno luč za letalske napade na tri radarske in raketne cilje v Iranu, nato pa operacijo preklical deset minut pred začetkom raketiranja. To je Trump potrdil na twitterju, potem ko so o dogajanju pred tem že poročali ameriški mediji.
Letalski napad ZDA je bil mišljen kot odgovor na iransko četrtkovo sestrelitev ameriškega izvidniškega letala brez posadke nad Omanskim zalivom, ki ni terjala žrtev. ZDA trdijo, da je bilo letalo v mednarodnem zračnem prostoru, Iran pa, da je bilo v njihovem.
Trump je v tvitu zapisal, da je zračni napad na cilje v Iranu preklical zaradi ocene neimenovanega generala, da bi v napadih lahko umrlo 150 ljudi. »Sinoči smo že imeli prst na petelinu, da se maščujemo (z napadom) na tri cilje, ko sem vprašal, koliko jih bo umrlo. 150 ljudi, gospod, je bil odgovor generala. Deset minut pred začetkom sem napad ustavil, ker ni bil sorazmeren s sestrelitvijo drona brez posadke,« je zapisal Trump in dodal, da se mu nikamor ne mudi. Zakaj je napad preklical tako pozno, sprva ni bilo jasno. Oceno o verjetnem številu žrtev je vojska gotovo imela že prej.
Da je bil napad tik pred začetkom, so posredno potrdili tudi iranski predstavniki. Ti so agenciji Reuters povedali, da so po diplomatskih kanalih preko Omana dobili opozorilo Trumpa, da se bo napad zgodil vsak čas. Obenem pa jim je Trump sporočil, da noče vojne in da se želi pogovarjati o vseh vprašanjih. Po navedbah agencije so Iranci Američanom preko Omana odgovorili, da bodo sporočilo prenesli vrhovnemu voditelju, ajatoli Aliju Hameneju. Njegov odgovor ni znan, je pa neimenovani iranski predstavnik dejal, da je Hamenej proti pogovorom. Iranci so tudi dejali, da bi imel napad regionalne in mednarodne posledice.
Dokazovanje povezav z Al Kaido
V ameriški administraciji sicer ni enotnega stališča o tem, kako odgovoriti na sestrelitev brezpilotnega letala in kako nasploh ravnati z Iranom. Zunanji minister Mike Pompeo, svetovalec za državno varnost John Bolton in šefica Cie Gina Haspel veljajo za zagovornike tršega pristopa, manj so nad tem navdušeni v kongresu in obrambnem ministrstvu, kjer so ravno sredi primopredaje poslov. Dosedanji vršilec dolžnosti obrambnega ministra Patrick Shanahan, ki je Pentagon vodil od januarja, ni pa še bil potrjen v senatu, se je namreč ta teden umaknil, domnevno zato, ker so prišle na dan informacije o sporih in pretepih s soprogo. Pentagon tako v teh dneh prevzema dosedanji sekretar za kopensko vojsko Mark Esper.
Predsednica predstavniškega doma kongresa, demokratka Nancy Pelosi je dejala, da bi morala vlada storiti vse za zmanjšanje napetosti z Iranom, vodja demokratov v senatu Chuck Schumer pa je izrazil bojazen, da bo Trump »morda odblebetal v vojno«. Vodja republikanske večine v senatu Mitch McConnell nasprotno meri, da administracija ukrepa ustrezno odmerjeno.
Schumer je tudi dejal, da bi morala Bela hiša dobiti odobritev kongresa za kakršno koli vojaško akcijo proti Iranu. Zdi pa se, da tega ne bo storila in se bo morda sklicevala na zakon iz leta 2001, ki predsedniku daje pooblastila za operacije proti terorističnim organizacijam. Verjetno so zato predstavniki vlade v kongresu v zadnjem času poskušali dokazovati povezave Irana s teroristično skupino Al Kaida, med teroristične skupine pa je od letos uvrščena tudi iranska republikanska garda.
