Do zemeljskega površja dospejo ultravijolični (UV) žarki, vidna svetloba in infrardeči (IR) žarki. Največjo vlogo pri učinkih na našo kožo in oči imajo UV-žarki. Glavni vir UV-sevanja je sonce, a UV-sevanje ne prihaja samo od sonca, pač pa tudi iz umetnih virov, kot so solariji in laserji.
Sonce oddaja tri vrste UV-žarkov:
UVC-žarki, ki imajo najkrajšo valovno dolžino (do 280 nm), se vsrkajo že v ozonski plasti našega ozračja in ne dosežejo površja zemlje.
UVB-žarke z valovno dolžino od 280 do 320 nm ozonska plast zadrži le delno, zato dosežejo površje zemlje; najmočneje, kadar je sonce najviše.
UVA-žarkov z valovno dolžino 320 do 400 nm ozonska plast ne vsrka. Površino zemlje doseže 150-krat večja količina UVA- kot UVB-žarkov.
Škodljivost UV-žarkov je kumulativna, kar pomeni, da se škodljivi učinki z leti seštevajo. Kar 80 odstotkov vsega UV-sevanja dobimo do dvajsetega leta starosti, zato je pomembno, da se zavedamo pomena zaščite pred sončnimi žarki in jo izvajamo že od zgodnjega otroštva.
Posledice so lahko zelo hude
V zadnjem času raziskovalci vse bolj opozarjajo tudi na škodljive učinke vidne svetlobe s kratko valovno dolžino, modre svetlobe, ki prodre v oko vse do mrežnice. Akutni efekti UV-sevanja na oko sta fotokeratitis in fotokonjunktivitis, ki sta lahko boleča, vendar vida ne poškodujeta dolgoročno.
Veliko raziskav potrjuje, da lahko kronična izpostavitev UV-žarkom, če veliko časa preživimo na soncu brez ustrezne zaščite, prispeva k nastanku:
sive mrene (povečana motnost očesne leče, ki zmanjšuje ostrino vida),
makularne degeneracije (spremembe v rumeni pegi, ki prizadene centralni vid),
rakastih obolenj v očesu (največkrat bazalnocelični karcinom, najpogosteje na spodnjih vekah),
pinguecule in pterigija (zadebelitve veznice in žilna membrana, ki prerašča roženico).
Kako se zaščititi
Poznamo tri načine zaščite pred sončnimi žarki. Ti so ogibanje soncu, uporaba zaščitnih oblačil in uporaba zaščitnih sredstev.
Najučinkovitejša zaščita je ogibanje neposrednemu izpostavljanju sončnim žarkom. Izpostavljanje soncu moramo še posebno omejiti v opoldanskem času, med 10. in 16. uro, ko je sonce najvišje in so ultravijolični žarki najmočnejši. Svoje oči lahko najbolje zaščitimo tako, da nosimo zaščitna sončna očala in pokrivala s krajci, ki oči zaščitijo pred vdorom svetlobe od zgoraj.
Sončna očala
Sončna očala uporabljajmo vedno, ko smo na soncu dlje časa in preživljamo čas na prostem. Sončna očala je priporočljivo nositi tudi v senci in v oblačnem vremenu, saj UV-žarki prodirajo skozi oblake.
Sončna očala naj bi torej nosili vedno, ko smo na prostem, še posebno:
poleti, ko je ultravijoličnega sevanja (UVA in UVB) najmanj trikrat več v primerjavi z zimskim časom,
ko smo na plaži ali v vodi,
ko se ukvarjamo z zimskimi športi, še zlasti na visoki nadmorski višini,
če prejemamo zdravila, ki kožo in oči naredijo občutljivejšo za UV-žarke (tetraciklini, sulfonamidi, kontracepcijske tablete, diuretiki in druga),
glede na čas dneva (opoldne je izpostavljenost UV-sevanju nekajkrat višja kot tri ure prej ali pozneje),
po operaciji sive mrene (umetna intraokularna leča pomeni manjšo zaščito pred UV-žarki),
če nosimo kontaktne leče z UV-zaščito (te leče zaščitijo del očesa, ki ga pokrijejo, ne pa celotne veznice in kože vek).
Izbira očal
Pri izbiri stekel za sončna očala je najpomembnejše, da absorbirajo vso ultravijolično in večino modre svetlobe, pomembno pa je tudi, da so okvirji dovolj veliki in dajejo zaščito s strani. Polarizirana stekla, ki prepuščajo svetlobo samo pod določenim kotom, zmanjšujejo bleščanje. Stekla za sončna očala so lahko organska (plastične mase) ali mineralna (steklo). Tudi sončna očala z dioptrijo imajo številne prednosti. Fotosenzitivna stekla pod vplivom UV-svetlobe potemnijo. Vedeti moramo, da večina vetrobranskih stekel absorbira UV-sevanje, zato tovrstna stekla žal ne potemnijo.
S svojim zgledom in z zdravim načinom ravnanja na soncu bomo pred škodljivimi posledicami UV-žarkov zavarovali tudi svoje otroke.
