Mislim, da se bo z rezultati to spremenilo. Res je, da golf pri nas še ni tako zelo razširjen. V Sloveniji je toliko dobrih športnikov, da je prioriteta drugje kot pri golfu. A tudi naši mladi tekmovalci že dosegajo dobre rezultate na evropskih in svetovnih prvenstvih na amaterski ravni. V zadnjem času pa dobri amaterji tudi prestopajo med profesionalce.
Ste se z golfom profesionalno ukvarjali tudi vi?Sam sem nastopal kot amater in vrsto let zastopal Slovenijo na svetovnih in evropskih prvenstvih. Ko sem postal profesionalec, pa sem se takoj odločil za poučevanje golfa. Zdaj se posvečam zgolj učenju in ne več igranju.
Vse več slovenskih igralcev prestopa med profesionalce. Ali to pomeni, da razvoj golfa v Sloveniji poteka v pravo smer?Zanimanje za golf je skozi leta dokaj enako. Število igralcev se bistveno ne povečuje, je pa njihova kakovost boljša kot nekoč.
Čemu bi pripisali vedno večje število kakovostnih slovenskih igralcev?Predvsem je zdaj višja kakovost dela, kot je bila še pred 15, 20 leti. Klubi delajo bolj sistematično, boljše je tudi razumevanje samega procesa treninga. Če igralec dovolj dolgo vztraja, to na dolgi rok prinese rezultate.
So višji tudi finančni vložki?Vložki tako klubov kot staršev otrok, ki tekmujejo, so višji. Predvsem pa je bolj organizirana celotna struktura na klubski ravni, saj je bilo včasih več poudarka na sami rekreaciji in se na golf ni gledalo kot na tekmovalni šport.
Je postal golf cenovno dostopnejši?To bi težko dejal, imamo pa zdaj precej več igrišč. Ko sem sam začenjal igrati pred 25 leti, smo imeli igrišče le na Bledu in v Lipici. Od tedaj so se zgradila nova igrišča, zaradi česar je golf postal dostopnejši večjemu številu ljudi. Razpršenost igrišč je boljša, večja je pokritost po državi, posledično je v našem športu več amaterskih igralcev in otrok.
Koliko ljudi se pri nas ukvarja z golfom?Registriranih golfistov je približno 5000, skupno pa jih golf verjetno igra okoli 10.000.
Morda veste, kakšna je njihova starostna struktura?Idealno je, da se igranje golfa naučiš, ko si še mlad, in ga nato igraš, ko imaš čas. Igralci so sicer res nekoliko starejši, kar je povsem normalno, saj je podobno tudi drugod po Evropi. Veliko je tudi mladih, tistih med 20. in 30. letom že precej manj, saj imajo takrat druge prioritete v življenju. A ko se postarajo, opažamo, da se nato vrnejo h golfu. Ker ga znajo igrati, lahko tudi po desetletnem premoru nadaljujejo. Od 40. leta dalje pa je igralcev vse več.
Je torej osip mladih golfistov velik?Mislim, da je to kar normalen proces. Veliko je otrok, ki golf igrajo le kot obliko rekreacije in njihov prvotni motiv ni tekmovalen. Kljub temu jih še vedno skušamo vključiti na tekmovanja, ki so za njihovo raven primerna. Vsekakor pa bi jih strog režim treninga odbil od igranja golfa. Bolje je, da pridejo na trening dvakrat na teden in se uspešno naučijo igranja. Tisti, ki se odločijo, da bodo tekmovalci, pa imajo tako ali tako drugačno strukturo treninga in drugačne pogoje. Vsem sta omogočeni tako prva kot druga možnost.
Zakaj ima Slovenija tako malo profesionalnih igralcev golfa?Proces, da se športnik razvije v vrhunskega tekmovalca, traja od deset do 15 let. Dokler toliko časa ne delamo kakovostno, težko dobimo kakovosten produkt. S Katjo Pogačar in Ano Belac ter še nekaj fanti, ki so bili v bolj organiziranem in strukturiranem procesu, se to spreminja. Treba je tudi vedeti, da je danes kakovost amaterskih igralcev že zelo primerljiva profesionalcem. Po drugi strani pa je golf šport, pri katerem igralci dozorijo po 20. letu. Pri moških je vrhunec kariere med 25. in 40. letom, pri ženskah nekoliko prej.
Mora slovenski igralec oditi v tujino, če želi uspeti?Če za primer vzamem ZDA, je tam za mlade tekmovalce odlično poskrbljeno, saj lahko kakovostna tekmovanja združijo s študijem, ki ga praviloma tudi uspešno končajo. Pri nas je praksa drugačna, saj se morajo odločiti bodisi za študij bodisi za športno kariero. Kombinacije enega in drugega za zdaj ni v našem sistemu. Fakulteta jim sicer omogoči določene pogoje, a kolikor vem, morajo igralci opraviti vse obveznosti in biti prisotni na vseh predavanjih in vajah. V takšnih primerih je skoraj nemogoče še tekmovati. Vse skupaj je neprimerljivo z ameriškim sistemom in Američani so tu v veliki prednosti.
Na kakšni ravni je slovenski golf v primerjavi s soseščino?Kar zadeva zahodne države, smo na repu, če govorimo o vzhodnih državah, pa smo med boljšimi. Češka, Poljska, Slovenija nekoliko odstopajo. V soseščini so Italijani nedvomno boljši, imajo tudi več igralcev. Občasno premagamo Avstrijce, a bi težko trdil, da smo boljši od njih, saj imajo igralce na US in European Touru tako v moški kot ženski konkurenci. Vedeti je treba, da je tudi masa igralcev v zahodnih državah mnogo večja, kar pomeni večje število dobrih tekmovalcev. Mi smo lahko veseli, če imamo enega ali dva dobra tekmovalca, medtem ko jih imajo druge države tudi po 50. A tudi mi bomo sčasoma dobili dobre igralce. Katja Pogačar že nastopa na European Touru, kmalu se ji bo pridružil tudi kakšen fant. Ne gre pa pričakovati velikega števila.
Je težava tudi v tem, da Slovenija nima zahtevnejših igrišč za golf?Naša igrišča so bolj ali manj namenjena rekreativcem, saj je ta baza igralcev tudi največja. Edino zahtevnejše igrišče imamo po prenovi zdaj na Bledu, kjer vadijo tudi profesionalci.
Je za resnega slovenskega igralca priporočljivo, da treninge opravlja v tujini?Ko so naši igralci doma, treniramo na naših igriščih. Tako ali tako veliko tekmujejo v tujini na zahtevnejših igriščih, tako da jim s tega vidika izkušenj ne primanjkuje.
Naredi slovenska zveza za golf dovolj za razvoj golfa?Naša zveza je nekoliko specifična. Preostale zveze pri nas so zveze tekmovalcev, zveza za golf pa tako tekmovalcev kot rekreativcev, zato mora skrbeti za obe skupini. Poleg tega so profesionalci izvzeti. Kot profesionalec običajno nisi več član zveze in si prepuščen samemu sebi. To je specifika strukture golfa. Zveza jim sicer še ponuja določeno podporo, kar zadeva trening, in se lahko pridružijo reprezentančnim taborom, kjer jim trenerji pomagamo. Seveda bi si želeli, da bi imela zveza večji proračun in bi lažje razpolagala s sredstvi ter zagotavljala večji program dela. Zdaj je želja predvsem, da pomagamo amaterjem, da naredijo korak naprej in se odločijo za profesionalizem.
Koliko znaša letni proračun zveze?Proračun za tekmovalni golf znaša približno 100.000 evrov, kar je precej skromno.
Bi se to spremenilo, če bi imela Slovenija svojega predstavnika v golfu na olimpijskih igrah?Dvomim.
Cilj sicer je, da Slovenija pošlje golfista na olimpijske igre. O tem odkrito govori naša najboljša tekmovalka Katja Pogačar.Olimpijske igre so zagotovo Katjin cilj. Glede na trenutno mesto na lestvici je uvrščena na seznam igralk, ki se bodo tja uvrstile. Računamo, da bo svoj položaj ohranila oziroma ga še celo nekoliko izboljšala.
Ste tudi Katjin trener, kajne?Že od samega začetka. Kot športnica je vsestranska, saj je vzporedno z golfom trenirala celo vrsto športov. Je tudi zelo disciplinirana, vestna in odločna, da izpolni zastavljene cilje. Golf zahteva ogromno treninga. Veliko več kot na primer nekateri fizično zahtevnejši športi. Četudi si profesionalec, moraš udarce vaditi ure in ure. Če nimaš te želje in discipline, enostavno nisi dovolj dober za profesionalca. Katja ima to željo in motiv, da napreduje. Kljub temu da je bila akademsko odlična in je končala študij v Ameriki, se je odločila za športno kariero. Ta je verjetno težja in za zdaj tudi finančno manj donosna, kot če bi se odločila za službo v svojem poklicu.
Kje vidite slovenski golf čez deset, petnajst let?Zagotovo bomo naše igralce lahko spremljali tudi po televiziji.
