V naselju Soča na Bovškem sta v sredo umrla 59-letni motorist in leto mlajša sopotnica, oba slovaška državljana. V začetku meseca pa sta v naselju Trnovo ob Soči umrla avstrijska motorista, še eden pa je bil hudo poškodovan. »Letos se je na našem koncu zgodilo že 32 nesreč, v katerih so bili udeleženi motoristi. Štirje so umrli, še štirje s bili hudo poškodovani, 12 pa lažje. Ti podatki negativno odstopajo od dolgoletnega povprečja,« je povedal Evgen Govekar s PU Nova Gorica. Verjetno bi bilo tragičnih nesreč še več, če ne bi bilo gradbišč in občasnih zapor na večjih deloviščih ceste med Želinom in Dolenjo Trebušo ter med Godovičem in Idrijo v Zali. Ti so razlog, da se marsikateri motorist tem odsekom izogne. Prav tako jih je bilo aprila in maja na cestah manj zaradi deževnega vremena.
Magnet za motoriste
Cestni odseki v v Zgornjem Posočju in na tako imenovani keltiki (Tolmin–Želin–Idrija–Godovič) so vsak dan, še posebej pa ob koncih tedna, preobremenjeni. Kot opozarja Govekar, imajo letošnje nesreče nekaj skupnih značilnosti. Zanje je bilo največkrat krivo nepravilno prehitevanje. V veliki večini so bili vpleteni tujci, predvsem Avstrijci, manj je Italijanov, Nemcev in Slovakov. Največ nesreč se je, kot že prejšnja leta, zgodilo na cesti Kobarid–Bovec–Trenta–Vršič. Pogosto je šlo za vožnjo v skupinah, ko je posameznik bolj kot na svojo vožnjo pozoren na vožnjo predhodnika. Poleg skupin, ki skozi Posočje in Trento čez Vršič ali Predel potujejo v smeri Jadrana in nazaj, gre tudi za dnevne obiskovalce Posočja. Med njimi tudi neodgovorne in objestne posameznike, ki so prehitri in nekritično prehitevajo. »Včasih gre verjetno tudi za tekmovalnost, ki bolj sodi na dirkalne steze,« je izjavil Govekar. Zaradi kršitev zoper motoriste ukrepajo več kot 200-krat na leto.
Ceste v Zgornjem Posočju so v zadnjih petnajstih letih postale pravi magnet za motoriste. Panoramske turistične ceste imajo zahtevno konfiguracijo, še posebej skozi dolino Trente so dokaj ozke. »Slovenija je privlačna za motoriste, ki se izogibamo avtocest in iščemo lepe ovinkaste ceste. Priljubljene so na primer tudi postojnske ride, stara cesta proti morju, cesta čez Gorjance, pa prek Marije Reke v Trbovlje. Te ceste zahtevajo veliko znanja in predvidevanja. Sploh če jih ne poznamo, je potrebna velika pozornost na prometno signalizacijo,« je razložil Vojko Safran, vodja programov za motoriste v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem. Po njegovih besedah so ceste v Zgornjem Posočju za motoriste izziv. Toda ovinki so nepredvidljivi, ravnine med njimi kratke, malo je odsekov, primerih za prehitevanje, na cesti je pogosto kamenje. »Vsemu temu je treba prilagoditi hitrost, biti strpen, previden. Na pot se je treba pripraviti in si zanjo vzeti čas,« je še opozoril.
Infrastruktura kot v tujini
Leopold Pungerčar, predsednik Zveze moto klubov Slovenije, težko razume, zakaj je toliko nesreč ravno med tujci. »Naša infrastruktura se ne razlikuje kaj dosti od tiste v Dolomitih ali avstrijskih Alpah. Morda prihaja do nesreč enostavno zato, ker motoristi želimo prehitro na cilj. Želel bi si, da ne gremo na motor takrat, ko smo utrujeni in si želimo počiti. Na motor pojdimo, ko smo spočiti, se želimo lepo imeti in varno peljati,« je izjavil Pungerčar. In opozoril na res veliko nevarnost prehitre vožnje: »Če si dovolj počasen, lahko predvidiš nespametno potezo drugega in preprečiš nesrečo.«
»Težava je, da motoristi za sedem mesecev preprosto izginejo s cest in jih potem nismo vajeni. Zaradi tega jih kaj lahko spregledamo, izsilimo. Na drugi strani pa so motoristi, ki precenjujejo svoje sposobnosti, so prehitri, nepazljivi. Pogosteje bi se morali udeleževati treningov varne vožnje, da bi se usposobili in razumeli, kako zelo drugačen je motor od avta. Sam že poldrugo leto opravljam nekakšen test: trudim se voziti res skladno s pravili in v tem času sem bil kot motorist vsaj 14-krat grobo izsiljen. Pa čeprav imam belo-rumeno čelado, telovnik in tako dalje,« pa nam je povedal Robert Štaba, predsednik Zavoda Varna pot.
