Kot so po današnji seji vlade sporočili iz vladnega urada za komuniciranje, vlada ugotavlja, da očitki glede ravnanja bank zajemajo vse banke, ne da bi predhodno vsebino teh ravnanj presodila bodisi Banka Slovenije kot prekrškovni organ, bodisi sodišča. »Vlada se obenem ne more strinjati z navedbami predlagatelja zakona, da so v kreditnem razmerju banke spravljale posojilojemalce v neenakopraven položaj ter da potrošniki naj ne bi imeli izkušenj pri sklepanju tovrstnih pogodbenih razmerij,« so navedli.
Vlada se tudi ne strinja z navedbami predlagatelja, da predlagani zakon ne posega v razmerja med bankami in posojilojemalci, temveč da vzpostavlja zgolj zakonsko rekonverzijo kreditov v frankih v evrske kredite.
Vlada je ob tem izpostavila ugotovitve Evropske centralne banke (ECB), ki jih je ta podala aprila 2018 v zvezi s podobnim predlogom zakona. ECB med drugim meni, da uvajanje ukrepov z učinkom za nazaj ogroža pravno varnost in ni skladno z načelom upravičenih pričakovanj ter lahko tudi posega v pridobljene pravice.
Vlada je na današnji seji sprejela tudi mnenje o predlogu zakona o izplačilu sredstev nepoučenim imetnikom podrejenih obveznic in malim delničarjem bank v večinskem državnem lastništvu, ki so bile predmet izrednih ukrepov s strani Banke Slovenije. Vlada tudi tega predloga zakona ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
V zvezi s predlagano ureditvijo, po kateri je Slovenija zavezanec za izplačilo sredstev upravičencem, vlada poudarja, da je Banka Slovenije samostojno in neodvisno izrekala izredne ukrepe, za izrek katerih je bila tudi izrecno odškodninsko odgovorna. Glede na navedeno ni izkazanega razloga, ki bi utemeljeval, da se kot zavezanca za izplačilo sredstev določi državo, so še poudarili.
