Evropa lahko doseže neto ničelne izpuste toplogrednih plinov do leta 2050. To ni le tehnično mogoče, ampak je tudi zelo zaželeno z vidika cvetočega gospodarstva, bolj odporne družbe in večje blaginje, navaja poročilo Neto ničelni izpusti do 2050: od "ali" h "kako", ki ga je na posvetu o bodoči podnebni politiki Slovenije v Državnem svetu danes predstavila Erica Hope iz Evropske podnebne fundacije.
Poročilo izpostavlja tri scenarije za pot do ogljične nevtralnosti: skupni scenarij, ki ukrepe enakomerno deli med vse sektorje, tehnološki scenarij, ki izpostavlja inovativne tehnološke rešitve, ter scenarij, osredotočen na povpraševanje, ki predvideva zmanjšanje potreb denimo po energiji in mesu. Pregled scenarijev kaže, da lahko z rešitvami, ki so že na trgu, opravimo 75 odstotkov poti do ogljične nevtralnosti, če jih uporabimo na širši ravni. Preostalih 25 odstotkov bo zahtevalo inovacije oz. tehnologije, ki morda trenutno obstajajo v pilotni fazi, a še niso uveljavljene na trgu, je povedala Hopeova.
Dosega ambicioznih ciljev na področju izpustov toplogrednih plinov je ob tem ekonomsko privlačna. Še posebej v primeru aktivacije na strani povpraševanja so lahko skupni stroški energetskega sistema - torej investicij, operativnih izdatkov in izdatkov za goriva - sredi stoletja nižji, kot če nadaljujemo po trenutni poti.
Sedanji scenarij skupne stroške energetskega sistema ocenjuje pri 2260 milijardah evrov letno. V primeru scenarija deljenih prizadevanj bi se ti stroški znižali za 350 milijard evrov letno, dodatni pozitivni učinki ukrepov v smeri podnebne nevtralnosti (denimo zdravstveni in gospodarski) pa bi ob tem dosegli 625 milijard evrov letno. Na drugi strani je vpliv podnebnih sprememb ocenjen na več kot 3000 milijard evrov letno.
Študija kaže tudi, da mora Evropa, če želi doseči neto ničelne izpuste do 2050, okrepiti ambicije do leta 2030 - izpuste mora glede na 1990 zmanjšati za od 55 do 65 odstotkov. Prihodnjih 10 let bo pri tem ključnih, izpostavlja poročilo in izpostavlja vrsto ciljev, ki bi jih bilo treba v tem obdobju doseči: to so denimo stabilizacija izpustov iz prometa in zmanjšanje deleža avtomobilov z 80 na 70 odstotkov, popolna opustitev premoga in obnova treh odstotkov stavb letno (trenutno odstotek).
Da bodo morale države EU, tudi Slovenija, povečati ambicije že do leta 2030, se zaveda tudi državni sekretar na okoljskem ministrstvu Marko Maver. Spomnil je, da Slovenija podpira določitev cilja ogljične nevtralnosti do sredine stoletja na evropski ravni, ta cilj pa bo terjal takojšnje ukrepanje. Spomnil je, da namerava ministrstvo za okolje v Sloveniji zastavljen podnebni cilj uzakoniti. S tem želijo doseči, da bodo zaveze veljavne tudi v prihodnje oz. da spoštovane tudi v prihodnjih mandatih, je dodal.
