Danes bodo poslanci v državnem zboru glasovali o predlogu spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), s katerim želi ministrstvo za izobraževanje urediti financiranje zasebnih šol. Kot je znano, minister Jernej Pikalo (SD) predlaga stoodstotno financiranje zgolj obveznega dela programa, preostalih programov, kot sta jutranje varstvo in dopolnilni pouk, pa ministrstvo ne bi financiralo. Če bi bil zakon sprejet, bi zasebne osnovne šole, med katerimi so katoliški zavodi, waldorfski šoli in šole s programom Montessori, od države prejele okrog četrtino manj denarja kot do zdaj. Razliko bi najverjetneje morali kriti starši otrok v zasebnih šolah.
Predlog še ni dokončen
Včerajšnja razprava je pokazala, da vladne stranke predlog zakona podpirajo v tolikšni meri, da mu utegnejo danes prižgati zeleno luč za nadaljnjo obravnavo. V strankah LMŠ in SMC so že napovedali, da naj bi do konca obravnave zakon še spreminjali oziroma dopolnjevali.
Zdajšnjega predloga ne podpirajo v strankah NSi, SDS in Levica. NSi in SDS trdita, da je v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča. To naj bi leta 2014 po mnenju desnih strank odločilo, da je treba financirati vse programe v celoti. V SD se s tem ne strinjajo, saj ustavno odločbo berejo drugače. V Levici poudarjajo, da financiranje zasebnih šol že samo po sebi ni sprejemljivo. »Vsak cent za zasebne šole je cent manj za razvoj javnega šolstva,« je dejal predstavnik Levice Matej Tašner Vatovec. »Odločitev ustavnega sodišča je politično dejanje, ki je v izrazitem interesu zasebnih šol in organizacij, ki so s tem pridobile dodatno preusmeritev proračunskega denarja z računov javnih osnovnih šol na račune zasebnih. To Slovenijo spreminja iz socialne v neoliberalno državo,« je dodal.
Javne šole v vsako vas
Minister Pikalo je v včerajšnji predstavitvi zakona v državnem zboru na podoben način opozarjal, da je treba mrežo javnih šol zaščititi. Pojasnjeval je, da država sicer mora dovoliti ustanavljanje zasebnih šol, vendar je odločitev o tem, koliko denarja bo namenila za njihovo delovanje, stvar političnega dogovora. »Pravica do izbire šolanja za vsakega otroka mora biti. Ni pa seveda pravica do izbire enaka pravici financiranja. Tako je povsod po Evropi,« je dejal Pikalo. Nekatere države zasebne šole izdatno financirajo, druge zanje ne namenijo niti centa.
V SD so oporekali tudi zasebnim interesom ustanoviteljev zasebnih šol, ki da nimajo enakih obveznosti kot država. »Vsi starši lahko vpišejo svoje otroke v javne šole kjer koli po Sloveniji. Ali jih lahko tudi v zasebne? Odgovor je seveda ne,« je poslanec SD Marko Koprivc opozarjal na dejstvo, da so zasebne šole ustanovljene zgolj v velikih urbanih središčih, kjer je otrok dovolj, šole pa so preprosto dostopne. V vladni koaliciji so včeraj opozarjali, da mora država po drugi strani ustanavljati šole tudi v odročnih krajih, kjer včasih pouk obiskuje zgolj peščica otrok. »Zato je treba javno šolstvo zaščititi v največji mogoči meri,« je dejal Koprivc.
Stranki SDS in NSi sta, nasprotno, zavzeli stališče, da so zasebne šole koristne, ker njihovi ustanovitelji nase prevzemajo stroške za postavitev, obratovanje in vzdrževanje šolskih prostorov. Slišati je bilo mogoče argument, da obstoj zasebnih šol znižuje stroške šolanja šoloobveznih otrok, ki jih ima država. V energičnosti zagovarjanja zasebnih šol so šli poslanci desnice mestoma precej daleč. »Sprašujem, spoštovani gospod minister, koliko osnovnih šol v Sloveniji ima varnostnike? In koliko zasebnih šol ima varnostnike?« je Pikala spraševala poslanka Iva Dimic iz stranke NSi. Poslanski kolegi so ji pozneje v razpravi očitali namigovanje, da so javne osnovne šole za otroke v osnovi manj varne od zasebnih.
Po pričakovanjih naj bi predlog zakona danes zbral dovolj glasov za nadaljnjo obravnavo. Kot kaže, se utegnejo pogoji za zasebne šole pred končnim sprejetjem zakona v parlamentu še spreminjati. Poleg finančnih pogojev – po grobih izračunih je pod vprašajem okrog 300.000 evrov na leto, saj je zasebnih šol zgolj šest – bi se lahko spreminjali tudi pogoji za ustanovitev zasebnih šol. Zakonski predlog za zdaj med drugim predvideva, da morajo zasebne šole v prvih razredih vpisati najmanj dva oddelka otrok in da mora biti v šoli za polni delovni čas zaposlenih vsaj osemdeset odstotkov učiteljev.
