Kot je banka danes sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze, so se prihodki iz obresti med januarjem in koncem marca na letni ravni zvišali za 400.000 evrov, obrestni odhodki pa za 200.000 evrov odstotka.
Banka še naprej intenzivno racionalizira svoje poslovanje. Stroške poslovanja je med januarjem in marcem na letni ravni znižala za odstotek na 15,6 milijona evrov.
Neto ukinjene oslabitve in rezervacije so v obravnavanem obdobju znašale 5,6 milijona evrov, medtem ko so v enakem obdobju leta 2018 znašale 2,9 milijona evrov. V prvem trimesečju je banka odpravila oslabitve v višini 5,3 milijona evrov in ukinila rezervacije v višini 300.000 evrov.
Nerevidirana knjigovodska vrednost delnice je ob koncu marca 2019 znašala 39,92 evra in je izračunana kot razmerje med vsoto vseh sestavin kapitala in številom vpisanih delnic ob koncu marca 2019. Med sestavine kapitala je vključen tudi čisti dobiček tekočega leta.
Bilančna vsota banke je 31. marca znašala 3,8 milijarde evrov, kar je 2,1 odstotka več kot konec lanskega leta, tržni delež, merjen po velikosti bilančne vsote, pa 9,6 odstotka. Banka je visoko likvidna in kapitalsko močna, kar potrjujejo tudi ocene mednarodnih bonitetnih agencij, so poudarili v Abanki.
Skupina Abanka je medtem v prvih treh mesecih letošnjega leta nadaljevala z aktivnim pristopom zniževanja nedonosnih kreditov. Ti so se po definiciji Evropskega bančnega organa (Eba) v skupini znižali za 12,7 milijona evrov, delež nedonosnih kreditov pa za 0,7 odstotne točke na 3,9 odstotka.
V banki so izpostavili še, da nadaljujejo z optimizacijo poslovanja in pospešeno izvajajo aktivnosti, povezane z digitalno transformacijo. »Skrbimo za varno, stabilno in donosno poslovanje banke,« so zatrdili.
Nadzorniki Slovenskega državnega holdinga (SDH) bodo prav danes odločali o prodaji Abanke. Na seji bodo obravnavali obsežno delovno gradivo, ki predstavlja vsebinsko podlago za odločitev o prodajnem postopku Abanke, je ob prestavitvi odločanja, sprva predvidenega za ponedeljek, pojasnila prva nadzornica SDH Karmen Dietner.
V ospredju je vprašanje, ali bo nadzorni svet SDH sam podal soglasje k prodaji Abanke ali bo odločitev o tem prepustil vladi kot skupščini SDH.
Premier Marjan Šarec, ki je sicer pred dnevi tvitnil, da bi moral holding v luči nekaterih zadnjih objav glede sanacije bank krepko razmisliti o nadaljevanju prodaje Abanke, je v ponedeljek poudaril, da je SDH avtonomen organ, v katerem imajo vsi nekajkrat večjo plačo od njega, in da zato verjame, da bo odločitev sposoben sprejeti sam.
V primeru, da Abanka do konca junija ne bo prodana, Slovenija ne bo izpolnila prodajne zaveze in bo morala Evropski komisiji predlagati imenovanje prodajnega zaupnika, ki bo imel pristojnost banko prodati. To določajo zaveze dane Evropski komisiji. Za banko bodo ob tem še naprej veljale številne poslovne, finančne in organizacijske omejitvene zahteve.
Če bi Abanka ostala v državni lasti, bi bilo treba spremeniti strategijo upravljanja z državnim premoženjem in naložbo v Abanki črtati s seznama portfeljskih naložb oz. naložb, namenjenih prodaji, ter jo uvrstiti na seznam strateških naložb. O ustavitvi prodaje bi se morala Slovenija še pred tem izpogajati tudi pri Evropski komisiji, ki se bo jeseni oblikovala v novi sestavi.
