To, kar je najbolj neverjetno pri izboru novega konservativnega vodje, ki bo avtomatično postal britanski premier, je, da je bil veliki favorit, nekdanji londonski župan in zunanji minister Boris Johnson doslej tako redkobeseden. In da se je tako rekoč skrival pred mediji. Zakaj? Zato, ker se njegova »ekipa« boji, da bo s kakšnim hudim spodrsljajem zapravil orjaško prednost pred tekmeci.
Kje je Boris?
Prvega od dveh televizijskih soočenj kandidatov se ni udeležil. Tam, kjer bi moral stati, je zevala praznina. »Kje je Boris?« je vprašal drugouvrščeni tekmec, zunanji minister Jeremy Hunt, »če mu njegova ekipa ne dovoli razpravljati s petimi precej prijateljskimi kolegi, kako bo mu bo šlo s 27 evropskimi? Moral bi biti tukaj, da bi odgovoril na to vprašanje.« Kako je Johnson pojasnil, da ni izkoristil velike priložnosti, da Britancem v živo in v ognju soočenja s tekmeci pove, kaj vse bi naredil kot premier in predvsem kaj bi naredil z brexitom?
Zelo smešno, saj je dejal, da »misli, da je imela javnost več kot dovolj akcije modrih proti modrim (modra je barva konservativcev) v zadnjih treh letih«. Nekdo ga je primerjal z vrtnarjem, ki noče uporabiti lopate. To utegne še obžalovati. Na nocojšnje drugo soočenje, ki se je začelo ob devetih zvečer po slovenskem času, je pristal. Vnaprej je vedel, da bo imel nasproti enega tekmeca manj. Po pravilih izbora v drugem krogu odpadejo vsi kandidati, ki ne dobijo vsaj 33 glasov podpore konservativnih poslanskih kolegov oziroma tisti, ki jih je dobil najmanj, če jih vsi dobijo dovolj.
Odpadel Dominic Raab
Odpadel je nekdanji brexitski minister Dominic Raab, najtrši brexitovec med kandidati in edini, ki je dejal, da bi kot premier začasno zaprl parlament, da ta ne bi mogel preprečiti nesporazumnega odhoda iz EU 31. oktobra (zadnji brexitski datum). Dobil je samo 30 glasov. Johnson je v drugem krogu dobil 126 od 313 glasov. Samo 12 več kot v prvem krogu oziroma manj kot so pričakovali njegovi navijači. Drugi je bil spet zunanji minister Jeremy Hunt, ki je dobil 46 glasov – tri več v prvem krogu.
Tudi okoljski minister Michael Gove in notranji minister Sajid Javid sta se uvrstila v tretji krog z le nekaj več glasovi (prvi z 41, drugi z zahtevanim minimumom 33 glasov), minister za mednarodni razvoj Rory Stewart pa je skoraj podvojil število glasov iz prvega kroga, saj je napredoval z 19 na 37 glasov. Čeprav šele na četrtem mestu, je v določenem pogledu zmagovalec drugega kroga.
Pomembno soočenje
Kljub položaju velikega favorita je Boris Johnson na nocojšnje televizijsko soočenje odšel zaskrbljen. Najbolj ga skrbi, kako bo pojasnil svoje stališče do brexita. Doslej je trdil, da njegov cilj ni nesporazumni brexit, vendar tudi, da Britanija mora zapustiti EU 31. oktobra, čeprav je vsakomur jasno, da je časovno nemogoče, da bi Britanija v noči čarovnic zapustila EU kako drugače kot nesporazumno. Skrbi ga predvsem pojav Roryja Stewarta, doslej malo znanega politika, o katerem se nenadoma več govori kot o Johnsonu. Sploh zato, ker je odličen govornik in zveni kot resnicoljuben politik, medtem ko imajo Johnsona mnogi za lažnivca. In ker povečuje podporo, čeprav je edini kandidat, ki je povsem odpisal nesporazumni brexit.
Konservativci so doslej mislili, da lahko samo Johnson na predčasnih parlamentarnih volitvah, ki jih vsi pričakujejo, premaga laburističnega vodjo Jeremyja Corbyna. Zdaj mislijo, da ga lahko tudi Stewart, ki ne nagovarja samo konservativcev, ampak vse Britance.
