Še bolj drastično je krčenje mreže poslovalnic Pošte Slovenije. V sedmih letih je zaprla 57 poslovalnic, v prihodnjih treh letih pa jih namerava še 100. Zapira tudi pošte, ki poslujejo z dobičkom, a ta glede na zahteve Slovenskega državnega holdinga ni dovolj visok.
A če so banke in pošte, tako kot trgovine, delno ali povsem tržne storitve, to ne velja za krajevne urade, podružnične šole, izpostave finančne uprave, sklada kmetijskih zemljišč, geodetske uprave ali policije, ki jih je prav tako vedno manj. Leta 2011 smo imeli na primer 167 krajevnih uradov upravnih enot, danes jih je 71 manj.
Motiv za krčenje mreže javnih storitev je seveda racionalizacija stroškov. A to drži le, če na stroške gledamo zelo ozko. Prav gotovo stroški niso nižji za uporabnike storitev, ki se morajo na primer za priporočeno pismo ali overitev podpisa odpraviti vsaj nekaj kilometrov dlje. Če so prej lahko šli po opravkih peš, morajo sedaj sesti v avto. Posebna tema je izgubljeni čas na poti in pa težave in stroški tistih, ki ne morejo voziti avtomobila, med njimi je vedno več starejših.
Stroški pa se niso povečali le za uporabnike. Z redkejšo mrežo storitev smo povzročili promet, ki ga prej ni bilo, in vse težave, ki pridejo z njim. Večja ko je poraba energije, večje so emisije toplogrednih plinov. Povečalo se je onesnaženje zraka in s tem stroški za zdravljenje pljučnih bolezni, pa tudi stroški za zdravljenje srčno-žilnih in drugih bolezni, povezanih s sedečim življenjskim slogom.
Predvsem pa smo pospešili začaran krog odvisnosti od avtomobila v manjših krajih. Ko si že z avtom v mestu, greš še v bližnji nakupovalni center po nakupih. Lokalni obrtniki in trgovci so s tem izgubili nekaj strank. Nekateri bodo zato morali zapreti vrata in jih bo moralo še več po nakupih z avtom. Več prometa bo spodbudilo zahteve po več in boljših cestah, stroški občin in države za gradnjo in vzdrževanje cest se bodo povečevali.
Kot starajoča se družba verjetno res ne bomo zmogli v nedogled vzdrževati goste mreže javnih storitev, a vprašanje je, ali si lažje privoščimo mrežo storitev ali družbo, odvisno od avtomobilskega prometa. Z vidika podnebnih sprememb se zdi odgovor preprost.
Prav bi torej bilo, da bi se o odločitvah v zvezi s tem pogovarjali v bistveno širših krogih kot doslej. Morda bi se s tem izognili tudi političnim manipulacijam in poenostavitvam, ki sicer zaznamujejo razprave o centralizaciji in decentralizaciji.
