Brutalni napad na mariborsko sodnico Danielo Ružič je na spletu sprožil plaz komentarjev. Nekateri med njimi so ekstremno žaljivi. »Obsojam privoščljivost nekaterih anonimnih spletnih komentatorjev pod novinarskimi prispevki na to temo. Svoboda izražanja je demokratična pridobitev, vendar je varovana do meja varstva drugih človekovih pravic in svoboščin ter pravic drugih. S sovražnimi komentarji anonimni avtorji posegajo v pravico do dostojanstva nemočne žrtve,« se je na komentarje odzval varuh človekovih pravic Peter Svetina. Še pred tem je obsodil tudi sam napad na sodnico. »Omejevanje avtonomije sodne ali katere koli druge veje oblasti s fizičnim obračunavanjem in ustrahovanjem njenih predstavnikov ni dopustno, zato je nujno hitro in učinkovito ukrepanje na vseh ravneh,« je dejal.

Ozadje obračuna še ni raziskano. Dejstvo pa je, da so se v zadnjih letih kar vrstili verbalni napadi na predstavnike sodne veje oblasti. Iz političnih vrst se je tako v javno sfero za sodniško službo razširilo poimenovanje »krivosodje«.

Neonacist v treh tednih

O povezavi med hujskanjem na spletu in kaznivimi dejanji je na današnji konferenci o sovražnem govoru na fakulteti za družbene vede spregovoril nacionalni svetovalec policije Združenega kraljestva za kazniva dejanja iz sovraštva Paul Giannasi. V neposredne psihološke povezave med spremljanjem hujskaških objav in napadalnim vedenjem se sicer ni spuščal, saj, kot je priznal, tovrstnih teorij ne pozna. »Znamo pa dokazati časovno sovpadanje med porastom števila hujskaških objav in posameznim napadom, denimo napadom na mošejo,« je povedal Giannasi.

Londonski policist je na konferenci, ki jo je organizirala spletna prijavna točka Spletno oko, predstavil program True Vision (resnični pogled), s pomočjo katerega policija beleži rasistične, homofobne, seksistične in druge oblike izražanja sovraštva. Digitalno beleženje pogostosti in vsebine komentarjev je tako mogoče povezati v vzorec, ki privede do napada. Giannasi je med drugim predstavil primer londonskega terorističnega napadalca Darrena Osborna, ki se je, kot se je pozneje izkazalo na sodišču, v sovražnika muslimanov spremenil po zgolj treh tednih spremljanja neonacističnih propagandnih objav.

Giannasi je priznal, da odzivi policije za spletnim dogajanjem močno zaostajajo. Težava nastaja že na ravni spletnih multinacionalk, ki trdijo, da njihovi globalni spletni servisi, kot so Google, Facebook ali Youtube, ne morejo ustrezati vsem specifičnim nacionalnim zakonodajam. Vendar pa je vsaka država dolžna regulirati sovražni govor prav zaradi realnih, tudi zgodovinskih izkušenj, je poudaril angleški policijski inšpektor. Spomnil je denimo na nacistično propagando proti Judom, ki so ji bili izpostavljeni Nemci. Po več letih propagande so bili Nemci pripravljeni sprejeti zločine nad Judi kot nekaj normalnega.

Dolžnost držav

Svetovalec zagovornika načela enakosti Samo Novak je pojasnil dolžnost držav, da regulirajo in po potrebi tudi kaznujejo sovražni govor. Ta obveznost izhaja iz mednarodnih konvencij, ki so se po drugi svetovni vojni oblikovale na ravni OZN in Sveta Evrope. Res je, je dejal Novak, da je svoboda govora ena najvišje varovanih človekovih pravic, vendar ima tudi ta svoboda omejitve. »Reči, da država nima pravice posegati v svobodo govora, je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Slovenije,« se je odzval na kritike, ki pravijo, da besede ne ubijajo in da državna regulacija javne besede spominja na totalitarne režime. Seveda pa je kazenskopravno preganjanje sovražnega govora »rezervirano« zgolj za najhujše primere, je poudaril.

V Sloveniji, denimo, je državno tožilstvo že leta 2013 sprejelo razlago kazenskega zakonika, po kateri so pogoji za izpolnitev kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti – v primerjavi z drugimi državami – zelo strogi. Znano je, da je državno tožilstvo zaradi neizpolnjevanja pogojev zavrglo že vrsto ovadb zaradi domnevnega sovražnega govora. Med primeri, ki niso dočakali obravnave, je tako tudi znameniti zapis Sebastjana Erlaha, da bi bilo treba begunce postreliti, če bi se preveč približali državni meji.

Namesto kazenskega pregona lahko država uporabi tudi civilnopravne in administrativne ukrepe ali ukrepe s področja prekrškov. Med letoma 2016 in 2018 je bilo tako na področju sovražnega govora in dejanj obravnavanih od 42 do 48 prekrškov.