Kot so opozorili v omenjeni zvezi-, se je število napotenih delavcev iz Slovenije med letoma 2010 in 2016 okrepilo za 572 odstotkov. Slovenija je po njihovih podatkih leta 2017 izdala 190.976 obrazcev za napotitev delavcev na začasno delo v EU, s tem pa po številu napotitev postala tretja največja sila v vsej uniji.
Več kot 50 odstotkov teh delavcev je iz dejavnosti gradbeništva, so izpostavili v zvezi. »To pomeni, da Slovenija v druge države EU napoti skoraj 100.000 gradbenih delavcev. Osupljiva številka!« so zapisali.
V tej luči je odgovor, kako lahko država, ki ima le približno 55.000 domačih gradbenih delavcev, izvede toliko napotitev, preprost, so poudarili: »Slovenija je ena največjih izvoznic tujih delavcev v Zahodno Evropo, predvsem Avstrijo in Nemčijo. Številni delavci z Zahodnega Balkana - Bosne in Hercegovine, Srbije, Severne Makedonije in Albanije - pridejo v EU preko Slovenije.«
Predsednik zveze Dietmar Schäfers je ocenil, da se veliko večino teh napotenih gradbenih delavcev sistematično izkorišča. »Slovenija je zgradila zaslužkarski poslovni model, ki temelji na socialnih goljufijah in izkoriščanju delavcev. To je popolnoma nesprejemljivo, zato je treba to prakso nemudoma ustaviti,« je bil oster. Pri tem je verjetno meril na olajšave delodajalcem pri plačilu prispevkov za socialno varnost za napotene delavce.
V zvezi priznavajo, da mora podjetje v Sloveniji, ki želi izvesti napotitev, izpolnjevati več pogojev, a pristojni slovenski organi po njihovih informacijah tega ne preverjajo (v zadostni meri). Če je res tako, potem podjetja, ki napotujejo delavce v EU, niso prava gradbena podjetja, kar pomeni, da Slovenija krši evropska pravila, so opozorili.
Zveza je zato Evropsko komisijo zaprosila, naj sproži preiskavo slovenskega »poslovnega modela izvoza poceni delovne sile«. »Če bo naletela na nepravilnosti, zlorabo ali prevaro, se mora takoj odzvati in ustaviti to prakso,« so navedli.
Od komisije pričakujejo, da preveri, ali je Slovenija ustrezno implementirala direktivo, ki ureja to področje, in preuči, ali slovenske institucije konsistentno preverjajo izpolnjevanje pogojev podjetij, preden izdajo dovoljenja za napotitev.
Zveza je dve drugi pritožbi zoper Slovenijo vložila že februarja letos. Tedaj je našo državo obtožila, da krši pravilna notranjega trga, očitala pa ji je tudi »nedovoljeno državno pomoč«. Slovenija naj bi namreč svojo nacionalno zakonodajo oblikovala tako, da so podjetja, ki delavce napotijo na začasno delo v tujino, deležna znatnih olajšav pri plačilu prispevkov za socialno varnost.
Delodajalci za delavce, ki jih želijo napotiti v drugo državo članico EU, potrebujejo obrazec A1 (nekdanji E101), ki ga na podlagi predpisov EU izda pristojna območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Na ZZZS so, kot so pred kratkim pojasnili za STA, leta 2017 izdali 159.136 A1 obrazcev.
Res pa je, da število izdanih obrazcev hitro narašča. Leta 2008 so izdali 17.668, leta 2013 25.573, leta 2013 86.322, lani pa 127.059 teh obrazcev. Ob tem so opozorili, da je lahko posamezen delavec na delo v tujino v istem letu napoten večkrat, kar pomeni, da se zanj izda tudi več kot en obrazec A1.
