Vse odkar je 2. decembra 2010 v Zürichu postalo jasno, da bo svetovno nogometno prvenstvo leta 2022 gostil Katar, se govori o korupciji in škandalih. V povezavi s tem je prišlo do številnih aretacij in zaslišanj, danes pa je sledilo novo poglavje v precej žalostni zgodbi. V pariškem predmestju Nanterru so namreč pripadniki protikorupcijskega urada tamkajšnje pravosodne policije priprli nekdanjega legendarnega nogometaša in kasneje predsednika Evropske nogometne zveze (Uefa) Michela Platinija. Po poročanju francoskih medijev je v središču preiskave tudi generalni sekretar nekdanjega predsednika Francije Nicolasa Sarkozyja Claude Gueant. Uradno je osumljenec, a za zdaj ostaja na prostosti.

Padec nogometne legende

Michel Platini je med nogometno kariero veljal za enega najboljših igralcev na svetu. V letih 1983, 1984 in 1985 je osvojil zlato žogo za najboljšega posameznika sezone v Evropi, z italijanskim Juventusom je v sezoni 1984/85 prišel do evropskega pokala, predhodnika lige prvakov, in bil kapetan ter najboljši strelec francoske reprezentance, ko je ta leta 1984 prvič osvojila naslov evropskega prvaka. Po koncu kariere se je podal v nogometne funkcionarske vode in bil januarja 2007 izglasovan za predsednika Uefe, ko je premagal danes že pokojnega Lennarta Johannsona, ki je bil pred tem na funkciji kar 16 let. Leta 2016 je Platini odstopil, saj so ga spoznali za krivega, da je leta 2011 prejel neupravičeno izplačilo dveh milijonov švicarskih frankov od prav tako suspendiranega nekdanjega prvega moža Mednarodne nogometne zveze (Fifa), Švicarja Seppa Blatterja. Platiniju je etični komite Fife dosodil osemletno prepoved delovanja v nogometu, a je bila njegova kazen kasneje znižana na šest, nato pa na štiri leta in bo potekla oktobra letos.

Že omenjenega 2. decembra 2010 sta bila v Zürichu izbrana gostitelja svetovnega prvenstva v letih 2018 in 2022 – Rusija in Katar. Slednji je dobil 13 od 22 glasov članov izvršnega odbora Fife. Do danes je bilo v različne postopke zaradi korupcije vpletenih kar 16 članov. Michel Platini je leta 2014 priznal, da se je pred oddajo glasu tajno sestal s Katarcem Mohamedom bin Hamamom, nekdanjim podpredsednikom Fife in nekdanjim predsednikom Azijske nogometne zveze. Kasneje se je izkazalo, da je bilo teh sestankov od 30 do 50. Mohamed bin Hamam je decembra 2012 prejel prepoved udejstvovanja v nogometu zaradi konfliktov interesov v času, ko je bil predsednik Azijske nogometne zveze. Junija 2014 pa je britanski časopis Sunday Times razkril elektronska sporočila, v katerih je bilo razvidno, da si je bin Hamam s podkupovanjem poskušal pridobiti glasove v boju za predsednika Fife leta 2011, z denarjem pa je poskušal kupiti tudi glasove članov izvršnega odbora Fife za Katar pred glasovanjem za gostitelja svetovnega prvenstva leta 2022.

Platini je hkrati javno priznal, da je bil le mesec dni pred glasovanjem o gostitelju svetovnega prvenstva v letih 2018 in 2022 na kosilu s Sarkozyjem in današnjim katarskim emirjem Tamimom bin Hamad Al Thanijem. Sarkozy, ki si je takrat silno prizadeval za trgovinske pogodbe s Katarjem, naj bi nanj pritiskal, da glasuje za Katar in hkrati vpliva tudi na preostale člane izvršnega odbora Fife, ki so prihajali iz Uefe. Platini je ob tem dodal, da je bil že pred tem odločen, da bo glasoval za Katar, a je sumljivo, da je njegov sin Laurent po glasovanju dobil službo pri katarskem proizvajalcu športne opreme Burrda. Sepp Blatter je večkrat poudaril, da so ravno glasovi članov Uefe prevesili tehtnico v korist Katarja, ki je premagal Švicarjevo favoritko ZDA. Zanimivo je, da je po glasovanju Qatar Airways naročil petdeset v Franciji izdelanih letal airbus A320, katarska športna investicijska skupina QSI pa je kupila francoskega prvoligaša Paris Saint-Germain, za katerega pesti stiska ravno Sarkozy.

Nad Katarjem vseskozi senca dvoma

Svetovno nogometno prvenstvo leta 2022 v Katarju bo sicer prvo, ki bo v zimskem terminu, in sicer od 21. novembra do 18. decembra. Razlog je peklenska vročina, ki v tej državi vlada v poletnih mesecih. Katar se je v preteklosti ubadal tudi s hudimi obtožbami glede izkoriščanja nepalskih delavcev pri gradnji stadionov. Nekateri od njih so na gradbiščih zaradi pomanjkanja varnosti in nepravilnosti celo izgubili življenje, številni pa so bili tarča groženj in fizičnega nasilja ter so se morali zaradi tega pred delodajalci skrivati na nepalskem veleposlaništvu. Na vse skupaj se je kasneje odzvala tudi Fifa, ki od januarja 2017 skupaj z lokalnimi organizacijami izvaja poostren nadzor na gradbiščih.